Na sonce s kančkom pameti
Sonce spodbudno vpliva na naše razpoloženje in počutje. Zagorela polt res skrije marsikatero nepravilnost na koži, vendar ima lahko preveliko izpostavljanje sončnim žarkom neprijetne in resne posledice. Na naš organizem škodljivo vplivajo predvsem UV žarki v sončni svetlobi, medtem ko je le minimalen učinek infrardečega in vidnega dela spektra sončne svetlobe.
Opozoriti kaže, da UV žarkom nismo izpostavljeni le ob neposrednem izpostavljanju soncu, denimo pri sončenju, temveč med vsemi aktivnostmi na prostem - med hojo, kolesarjenjem ter drugimi športnimi aktivnostmi, pri vrtnarjenju in celo tedaj, ko gremo po nakupih.
Za tvorbo vitamina D v koži, ki sodeluje pri izgradnji kosti in pri številnih drugih presnovnih procesih ter deluje zaščitno v procesu staranja, je sicer potrebno izpostavljanje naravnemu soncu, a zadostuje že, da nepokrito kožo obraza in rok izpostavljamo le 15 minut na dan.
Dejstvo je, da vsaka porjavelost pomeni poškodbo kože. UV spekter sončne svetlobe, ki povzroča porjavelost, se deloma odbije od povrhnjice, deloma pa se absorbira v kožo. V koži nastaja rjavi kožni pigment melanin, ki ščiti globlje plasti kože in podkožja pred škodljivimi vplivi UV žarkov in povzroča porjavelost kože. Ne pozabimo, da sončni žarki prehajajo skozi oblake in smo torej tudi v oblačnem vremenu izpostavljeni prevelikemu UV sevanju.
UVA žarki prehajajo skozi steklo, zato se je treba v poletnih mesecih ustrezno zaščititi tudi med dolgotrajnejšo vožnjo z avtomobilom. UVB žarki prehajajo skozi vodo, zato nas lahko opeče tudi med plavanjem.
V visokogorju smo izpostavljeni tudi UVC spektru sončne svetlobe. UVC žarki so predvsem dražeči za očesno veznico in lahko povzročijo snežno slepoto. Pri planinarjenju tako ne smemo pozabiti na kakovostna zaščitna očala.
Ljudje smo različno občutljivi na sončne žarke, odvisno pač od prirojene pigmentiranosti kože. Vsekakor morajo biti svetlolasi, rdečelasi, modrooki in ljudje s svetlejšo poltjo previdnejši od temnolasih z več prirojenega pigmenta.
Vsaka opeklina je znak vnetnega dogajanja v koži. Pogosto se pridružijo še slabo počutje, glavobol, mrazenje ali povišana temperatura. Opečeni naj počiva v hladnem prostoru, pije naj dovolj tekočine, na kožo pa naj si nanaša hladne obkladke ali hladilno kremo.
Številnim ljudem pokvari počitnice močno srbeč izpuščaj, ki se pojavi na začetku poletja ali že spomladi le nekaj minut ali ur po prvem izpostavljanju soncu. Po navadi traja nekaj dni, lahko tudi nekaj tednov in izzveni šele jeseni.
Vzrok je preobčutljivostna reakcija ali alergija na UV žarke. Mehanizem t.i. polimorfne fotodermatoze še ni povsem pojasnjen.
Težave lahko odpravimo ali zmanjšamo z ustrezno zaščito pred UV žarki s kremami ali losjoni za občutljivo kožo, ki so na voljo v lekarnah. V obdobjih intenzivnega srbenja lahko olajšajo težave antihistaminiki, ki se dobijo v lekarnah tudi že brez recepta.
Ob sončnem vremenu se ob stiku s travo in z nekaterimi rastlinami (npr. figami, peteršiljem, jagodami) lahko pri občutljivih ljudeh pojavi mehurjast, močno srbeč in boleč izpuščaj na koži – nastanejo t.i. fototoksične ali fotoalergične reakcije kože.
Podobne spremembe se lahko pojavijo tudi ob uživanju nekaterih zdravil (denimo antibiotikov in protibolečinskih zdravil) in ob hkratnem izpostavljanju soncu. Zato se je pred dopustom, če uživamo različna zdravila, potrebno posvetovati s svojim zdravnikom.
Tudi uporaba parfumov in deodorantov pred izpostavljanjem soncu lahko povzroči spremembe na koži, ki se najpogosteje kažejo v obliki rjavkastih lis.
Sonce suši in tanjša kožo
Dokazano je tudi pospešeno staranje kože zaradi prekomernega izpostavljanja soncu. Koža postane manj elastična, postaja vse tanjša in suha. Lahko postane rumenkasto obarvana, podobna usnju z zelo globokimi gubami. Tak človek je lahko videti precej starejši, kot je v resnici.
Izpostavljanje poletnemu soncu odsvetujemo ljudem s krčnimi žilami. Priporočljiva je nošnja kompresijskih nogavic vsaj zjutraj in zvečer ter udobna obutev. Tudi prhanje z mrzlo vodo od gležnjev navzgor jim bo nekoliko zmanjšalo občutek težkih nog in otekanje.
Prekomerno izpostavljanje UV žarkom je poleg dedne nagnjenosti najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka. Od nemelanomskih oblik kožnega raka je najpogostejši ploščato celični rak kože, ki se kaže največkrat kot vozliček ali trdovratna ranica, ki se nikakor ne zaceli. Lahko se razvije iz t.i. aktiničnih keratoz, ki jih pogosto vidimo kot debele luske na pordeli koži na soncu izpostavljenih predelih telesa, predvsem na obrazu, lasišču, uhljih in hrbtiščih rok starejših oseb. Pogost je tudi bazalno celični rak ali bazaliom, ki se najpogosteje kaže kot sivkast vozliček bisernega sijaja.
Maligni melanom je zelo maligna in hitro napredujoča oblika kožnega raka, zato dermatologi svetujemo redno samoopazovanje in preventivne preglede pri dermatologu z dermoskopijo. Na maligni melanom moramo pomisliti ob pigmentnih spremembah, ki so nesimetrične barve in oblike in se hitro spreminjajo ter spontano krvavijo in se rosijo,ne da bi prišlo do poškodbe.
Zaščitna sredstva so nujna
Najbolje se zaščitimo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov tako, da se poleti med 11. in 16. uro zadržujemo v senci. Dermatologi svetujemo,da si poskušate če je le mogoče, organizirati aktivnosti na prostem v zgodnjih dopoldanskih in pozno popoldanskih urah. Svetujemo pokrivala s širokimi krajci ali čepice s ščitnikom, ki pokrivajo tudi vrat (pri kolesarjih so pogoste opekline vratu).
Pomembna so tudi sončna očala, še posebej pri izletnikih v visokogorje in smučarjih, kjer je veliko tudi UVC sevanje.
Zaščitna sredstva so na voljo v različnih podlagah-kremah, losjonih, gelih, oljih, pršilih ipd. Vsebujejo drobne mineralne delce, ki UV žarke odbijajo (t.i. fizikalni filtri) in kemične spojine, ki UV žarke absorbirajo (t.i. kemični filtri). Zaščitne kreme morajo ščititi pred UVB in UVA žarki, kar je navedeno na embalaži. Zaščitna sredstva, ki vsebujejo samo fizikalne filtre (drobne delce cinkovega oksida), ne povzročajo alergij, zato so priporočljiva za ljudi z občutljivo kožo ter za majhne otroke.
Kako visok zaščitni faktor (SPF) je treba nanesti, je odvisno od tipa kože.
Svetujemo uporabo SPF 50 ali 50 plus pri svetlopoltih in občutljivejših osebah, ki so pogosto opečene in redko porjavijo, ter SPF20-30 pri temneje pigmentiranih, ki so redkeje opečeni in laže porjavijo.
Med ljudmi se pogosto pojavi vprašanje o škodljivosti zaščitnih sredstev pred UV žarki. Klinične študije doslej niso dokazale in potrdile znatne škodljivosti zaščitnih sredstev. Pogostejše so preobčutljivostne reakcije na sestavino PABA (paraaminobenzijevo kislino), zato je večina novejših zaščitnih krem ne vsebuje več.
Priljubljene t.i. naravne tradicionalne kreme za sončenje še iz časov naših babic, denimo šentjanževo olje ali kakavovo maslo žal ne varujejo pred UV sevanjem, ker ne vsebujejo snovi, ki bi učinkovale kot UV filtri. Šentjanževo olje ob izpostavljanju sončnim žarkom pogosto povzroča alergične reakcije.
Po izpostavljenosti soncu je smiselno nanesti na kožo negovalna sredstva, ki kožo spet navlažijo in ji obnovijo maščobno zaščitno plast.
Večina ljudi pozabi nanesti zaščitno sredstvo na veke, konico nosu in uhljev ter na ustnice, ki so še posebej izpostavljeni sončnemu sevanju.
