Nevarni vbodi okuženih klopov
Pogosti, čeprav nezaželeni spremljevalci spomladanskih sprehodov so klopi. Vse več klopov je namreč okuženih in s slino prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni – najpogostejši pa sta borelioza in klopni meningoencefalitis.
Klopni meningoencefalitis (KME) je hudo virusno obolenje, ki povzroči vnetje možganov in možganskih ovojnic. Prvi znaki obolenja so vročina, glavobol, utrujenost in slabo počutje. Po prehodnem izboljšanju se v naslednji fazi poleg visoke vročine pojavita tudi hud glavobol in bruhanje, pogosto ju spremlja tresenje prstov rok in jezika, včasih tudi motnje zavesti. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. V sicer redkih primerih je bolezen lahko tudi smrtna.
Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji. S tem virusom pa se lahko okužijo tudi domače živali, denimo koze, ovce in krave in virus izločajo s svojim mlekom. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje.
Medtem ko se lahko okužbi s KME izognemo s pravočasnim cepljenjem, pa ni cepiva proti lymski boreliozi, število okuženih pa zadnja leta pri nas precej narašča. Povzroča jo bakterija Borrelia burgdorferi. Bolezen se po navadi začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni ali tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi sliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov ali mesecev. Že v času teh sprememb ali pa v prvih mesecih po izginotju se lahko pojavijo posledice na živčevju, sklepih ali srcu. Boreliozo zdravimo z antibiotiki in pri zgodnjem odkritju je zdravljenje zelo uspešno in enostavno.
Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza (včasih so jo imenovali erlihioza). Znaki so podobni tistim v zgodnjem obdobju kopnega meningoencefalitisa - povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom.
Ravnajmo samozaščitno
Klopi ne skačejo, ne padajo z dreves in ne letijo. Po navadi lezejo med rastlinjem do višine kolen. Ker so slepi, ne vidijo gostitelja, ampak ga zavohajo in zaznajo njegovo telesno toploto in gibanje. Človeka se oprimejo, ko se dotika listja, trave in podrasti ali ko mimogrede oplazi rastlinje. Najraje se prisesajo na vlažne dele telesa, kot so podpazduhe, pregibi rok in nog, kožne gube.
Pomembno je, da klopu preprečimo dostop do gole kože in vbod. Zato z obleko pokrijemo čim več kože, nosimo dolge hlače in majice z dolgimi rokavi svetlih barv, da klopa hitreje opazimo. Ne hodimo po visoki travi in podrasti, med sprehodom se pregledujmo, predvsem pa uporabimo zaščitno sredstvo - repelent. Poiščimo tako sredstvo, ki vsebuje naravne sestavine (npr. naravni piretrini) in ga ni treba nanašati na kožo, ampak na oblačila. Z njim popršimo robove rokavov, nogavice, obutev ter spodnji del hlačnic. Po prihodu domov temeljito preiščimo kožo in lasišče, oprhajmo se in operimo oblačila.
Če najdemo prisesanega klopa, ga takoj odstranimo! S pinceto za odstranjevanje klopov ga primimo čim bliže koži in počasi izvlečemo. Ni ga priporočljivo vrteti, polivati z oljem ali alkoholom, ker lahko prej izbruha okuženo tekočino v telo. Naslednjih nekaj tednov pa bodimo pozorni: če se na koži pojavi rdeč kolobar ali če opazimo spremembe v počutju (glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost, vročina), se takoj odpravimo k zdravniku.
