Psihološka svetovalnica – maj 2014
Brezposelna vnukinja
Na pogovor je prišla naša dolgoletna naročnica. Skrbi jo za vnukinjo, ki ima visoko izobrazbo, a kljub neštetim prošnjam za zaposlitev, ki jih pošilja tako rekoč vsak dan, ne dobi niti vabila na razgovor, kaj šele, da bi lahko upala na skorajšnjo redno zaposlitev. Starša se jezita, očitata ji, da ni dovolj vztrajna, vnukinja pa se doma samo zapira v sobo in molči. Pred časom je že poskušala z različnimi honorarnimi deli, vendar to po mnenju staršev ni primerna rešitev za njeno izobrazbo; zanjo si namreč želita veliko več. Ker se v glavnem samo kregajo, se vnukinja počuti osamljena v svoji stiski, kdaj pa kdaj doživi napad panike in takrat se zateče po tolažbo k babici.
Stiske med mladimi naraščajo tudi zato, ker se je v temeljih spremenil način življenja, kot so ga bili navajeni njihovi starši. Bila jim je namreč zagotovljena zunanja varnost (zagotovljena služba, socialna država), mladi pa se soočajo s tem, da vsega tega ni več. Čedalje več pa je projektnega dela, dela za določen čas, novih izzivov, ki jih ponuja sodobna tehnologija.
Dinamične oblike dela postavljajo človeka pred nove izzive. Morda bi bilo mladim veliko laže, če jim razočarani starši ne bi ves čas govorili: »Edino, kar zares šteje, je služba za nedoločen čas«. Govori se o krizi identitete mladih. Potrebno pa je sprejeti dejstvo, da se časi spreminjajo in da je z dobrim občutkom lastne veljave mladi človek lahko ustvarjalno kos spremenjenim razmeram. Če starši s pretirano skrbjo niso omogočili svojim zdaj že odraslim otrokom, da postanejo psihično samostojni, potem si naj si zdaj vsaj prizadevajo za to. Če otrok ni razvil lastnega presojanja in se ne zna sam odločati ali ga preveč skrbni starši dušijo, se bo teže znašel v novih življenjskih okoliščinah. Otrokom pa zagotovo ni v pomoč, da jih starši premalokrat pohvalijo in prevečkrat grajajo. Če so bili mladi samo pridni in navajeni slediti zapovedim staršev in družbe, se seveda v zdajšnjih razmerah čutijo povsem nemočni. Zato priporočam, da mladi v stiski poiščejo pomoč ustreznega sogovornika in v svoje roke vzamejo odgovornost za svoje življenje.
Z vnukinjo naše naročnice sva v procesu svetovanja med drugim iskali tudi katere so njene prednosti, za kaj je nadarjena, v če je res dobra … Od tu dalje je iskala možnosti dela tudi na drugih področjih, ne samo tistih, ki so vezana na njeno šolsko izobrazbo. Staršema je razložila, da je zanjo pomembno, da dela tisto kar ji je všeč in po daljšem pogovoru sta se le strinjala, da je boljše da je zaposlena kot da poseda doma. Sčasoma se je iz prostovoljnega dela razvila možnost, da jo zaposlijo kot vodjo projekta. Sicer za krajši čas, vendar si z dobrim delom, optimizmom in prijazno naravnanostjo lahko odpre še marsikatera vrata.
