Za gibčne sklepe
Težave s sklepi ima kar 40 odstotkov ljudi, starih med 45 in 75 leti in kar 80 odstotkov oseb, starejših od 75 let. Z njimi se srečujejo tako rekreativni športniki, kot ljudje s povečano telesno težo, dvakrat pogosteje kot moške pa težave s sklepi pestijo ženske. Pogosto jim ne ubežijo niti mlajši, zato je pomembno, da prepoznamo že prve opozorilne znake in hitro ukrepamo.
Med najpogostejšimi razlogi za bolečine v sklepih je obraba in natrganost sklepnega hrustanca, kar se kaže kot bolečina v sklepih, ki je intenzivnejša ob gibanju in po njem. Zlasti po daljšem mirovanju in zjutraj so sklepi okoreli in slabše gibljivi. Prizadeti predel je po navadi topel in pordel, pogosto se pojavi tudi oteklina. Za vnetje sklepov ali osteoartrozo, ki je ena najpogostejših kroničnih bolezni razvitega sveta, ni zdravila, mogoče pa je lajšati njene simptome in upočasniti napredovanje bolezni.
Hrustanec je čvrsto in prožno tkivo, ki v sklepih blaži udarce in obremenitve ter zadržuje sklepno tekočino. Kadar je hrustanec poškodovan, se pojavijo bolečine, okorelost, slabša gibljivost, s čimer se poslabša tudi kakovost življenja. Hrustanec se z leti začne obnavljati počasneje, hkrati pa je intenzivnejša njegova razgradnja, zato se sklepi s starostjo obrabijo, postanejo manj elastični in pogosto boleči.
Pri tvorbi hrustanca ima pomembno vlogo kolagen, ki je glavni katalizator rasti in regeneracije tkiv v telesu, hkrati pa predstavlja 30 odstotkov vseh beljakovin v človekovem organizmu. Je v globljih plasteh kože, v nohtih, laseh, kosteh, kitah in hrustancu. Verige kolagena se združujejo v kolagenska vlakna, ki so medsebojno povezana kot niti v blagu.
Pomagajmo organizmu
Že po dvajsetem letu se začne zmanjševati količina kolagena v telesu, kar se najprej opazi na koži in laseh, vse bolj pa tudi na sklepih in v oteženem gibanju. Na pomanjkanje kolagena nas opozarjajo gube, suha koža, celulit in bolečine v sklepih, ki nastanejo zaradi obrabe hrustanca. Klinične študije tudi dokazujejo, da je kolagen pomemben pri preprečevanju in zdravljenju degenerativnih bolezni sklepov, kot je na primer osteoartritis. Uživanje kolagena naj bi zmanjšalo bolečine in otrdelost sklepov in pripomoglo k lažjemu gibanju.
Za boljšo gibljivost sklepov lahko marsikaj storimo sami s tem, da skrbimo za primerno telesno težo (preveč kilogramov obremenjuje sklepe) in z rednim gibanjem. Priporočljivi so zlasti sprehajanje, plavanje, nordijska hoja, telovadba in kolesarjenje.
Vsekakor pa je smiselno organizmu dodajati kolagen, saj aminokisline, ki so v njem, pomagajo graditi sklepni hrustanec in ga pomagajo obnavljati telesu. Molekule kolagena ne morejo vstopiti v telo skozi kožo. Če jih torej nanašamo od zunaj, ostanejo na površini in tako nimajo želenega učinka.
V hrani kolagena ni, lahko pa z uživanjem določenih živil spodbujamo njegovo nastajanje in vlivamo na njegovo boljšo izrabo v telesu. Med temi živili so vitamin C, česen, soja in izdelki iz soje, ribe, ki vsebujejo maščobne kisline omega 3, zelena zelenjava (predvsem špinača in ohrovt) ter rdeče sadje in rdeča zelenjava, zlasti paradižnik. Lahko pa kolagen uživamo kot prehransko dopolnilo, pri čemer so študije pokazale, da dosežemo najboljše rezultate, če tri mesece zapored vsak dan zaužijemo 10 gramov kolagena.
