Idol kranjskih gumarjev

Idol kranjskih gumarjev

Zgodbe | maj '14

Gorenjski muzej v Kranju je ob 60-letnici pripravil razstavo Tradicija gumarstva, del industrijske dediščine Gorenjske. Na njej so razstavljeni predmeti, povezani z gumarsko dediščino, in to od termoforjev, zračnic in plaščev za kolesa, jermenov, različnih cevi … Upokojeni dipl. inž. strojništva Silvester Mravlje, ki je decembra lani praznoval 90. rojstni dan, to področje prav dobro pozna. Je človek, ki je gradil obrat Save na Gašteju, pa tudi oče
maratonca Dušana.

Gumar in pesnik
Novembra 1943. leta se je zaposlil v Tovarni finomehaničnih izdelkov W. Schubert v Stražišču. V kasnejši Savi je bil zaposlen do leta 1984 in vodil tehnične zadeve vse od konstrukcije do tehnologije in montaže že omenjenega obrata, ki so ga odprli avgusta 1954. leta. Vsi so ga poznali in vse je sam poznal. Še se spomni, kako so na tovornjak naložili kalander, ki je tehtal pet ton. Ker pa je bil tovornjakov plato poledenel, je ob prehitrem speljevanju tovor zdrsnil na tla. Vso noč so ga potem s pripomočki dvigali nazaj na tovornjak. »Delavci so bili neverjetno vztrajni, a mi še danes pravijo - tudi če bi se jim kaj podobnega spet zgodilo, bi tako naredili še enkrat,« ponosno pove. Doda, da ima to in ono o Savi in njenih ljudeh zbrano v več kot sto strani obsegajočih Spominih na preteklost z ilustracijami Andreja Aljančiča in drugih. Ob tem je Zvonko Gantar, ki je vsa delovna leta nabral v Savi in je znan kot dolgoletni vodja njene folklorne skupine, povedal, da je Mravlje napisal pesmico že, »če si mu rekel, napiši mi prigodniško pesem in si mu povedal tri stavke za osnovo.«
Marsikomu je bil Mravlje idol na vseh stopnjah gumarskega šolanja. Učil jih je strojništva in brez kakršnekoli pomoči je na tablo s kredo narisal stroj. Ker ni hotel vstopiti v partijo, so ga za nekaj časa dali na stran, a ga je potem Janez Bohorič postavil na mesto, ki mu gre v zgodovini tega nekdanjega slovenskega industrijskega velikana. Ima tudi Skumavčevo priznanje, ki je bilo najvišje možno priznanje tega kolektiva. A žal je vse to preteklost, saj ta industrijski gigant ni več slovenski …


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media