Drobne o tulipanih

Drobne o tulipanih

Prosti čas | maj '14

Veliko drobnih zanimivosti in praktičnih izkušenj se navezuje na priljubljeno pomladno čebulnico, a njihove čebulice le ne smejo biti premajhne, če želimo pridelati cvetje za vazo in okras v vrtu. To si moramo zapomniti tudi pri sajenju tulipanov domače pridelave.


Pomladi cvetoče čebulnice so skoraj obvezen vrtni inventar, za marsikoga pa še precej več. Zasvojenosti so res zelo različne, a vse menda le niso škodljive. Tista, ki je nekoč pod imenom tulpomanija pognala borzne delnice na rob prepada, ni bila vredna posebne hvale, toda sodobna ljubiteljska ali poklicna zavezanost vrtnarjev tulipanom zagotovo ni nič slabega.

Oskrba po cvetenju
Le če nam je uspelo ohranjati zelene liste tulipanov v polni moči vse do njihovega naravnega odmiranja, se bodo lahko čebule v tleh debelile in kopičile rezerve za naslednje cvetenje. Praksa kaže, da za ne ravno dolgo življenje tulipanov (in še nekaterih čebulnic) naše precej kratke pomladi niso najbolj ugodne. Podnebja res ne moremo izbirati, lahko pa zagotovimo kolikor mogoče rahlo in peščeno rastišče in dodatno gnojenje, ko mine cvetna lepota. Tudi morebitne nastavke semena porežemo takoj, ko odpadejo cvetni listi. Tako rastline ne tratijo po nepotrebnem življenjske energije, saj tulipanov pač ne bomo sejali – do prvega cveta bi namreč morali čakati kar dobrih sedem let! Z voluharji in mišmi menda tudi ne bo nikoli mogoče skleniti trajnega premirja, zato jim na sto načinov strežem po življenju. Ko začnejo tulipanovi listi rumeneti, jih izkopljem in najdebelejše čebule odberem za nov cvetni nasad. Drobne posadim ločeno, a po navadi ni veliko upanja za izdatno odebelitev. Zato vsako jesen nekaj čebulic dokupim. Izkopavanje čebulic pa nikakor ni obvezno. Lahko jih pustimo kar v tleh in vsaj nekatere sorte se kot skupina precej zanesljivo več let ohranijo na istem mestu.

Živa zgodovina
Gojenje tulipanov naj bi se začelo v desetem stoletju, ko jih omenjajo staroperzijski zapisi. Iz Perzije so jih prenesli v Turčijo, kjer so jih zelo cenili kot vrtne rastline. V Evropo naj bi prve čebulice prispele sredi 16. stoletja, a od takrat, ko je osmanski imperij imel svoje konjeniške in handžarske enote razporejene po Evropi vse do Dunaja, je preteklo že kar nekaj časa. Prav po zaslugi mirovnega odposlanca Habsburžanov k Sulejmanu Veličastnemu pa je v dunajskih cesarskih vrtovih tam okoli leta 1554 zacvetel prvi tulipan. To je bila prvovrstna senzacija in njegova cvetna slava se je hitro širila po tem delu sveta. Vrt, kjer je prvič zacvetel tulipan, je malo pozneje vodil Carolus Clusius, po katerem se imenuje ena izmed botaničnih vrst - Tulipa clusiana. Ta učeni možakar se je z vsemi svojimi tulipani z Dunaja odpravil »na novo delovno mesto« na univerzo v holandskem mestu Leiden in tudi v novem okolju so bili nad rastlinsko novostjo močno navdušeni. Začelo se je razmnoževanje, trgovanje in borzno špekuliranje. Takrat so bili v čislih zlasti nepravilno črtasti in marogasti večbarvni cvetovi, za kar pa danes vemo, da je bila to posledica viroznih okužb. Še je ohranjenih nekaj sila starih sort, a jih gojijo le redki tržni pridelovalci. Zato pa se z živimi rastlinami ohranja zgodovina v vrtu Hortus Bulborum (www.hortus-bulborum.nl). Tam vsako jesen posadijo čebule blizu 2400 vrst in sort zgodovinskih tulipanov.
V Holandiji so znamenita polja tulipanov (in drugih čebulnic) v okolici mesta Lisse, kjer jih gojijo izključno zaradi prodaje čebulic. Zelo priljubljen cilj pomladnih potovanj je tudi znameniti park Kuekenhof, ki je bil pred dobrimi petsto leti graščinski zeliščni vrt v območju lovišča premožnih aristokratov. Ime še vedno spominja na to, sicer pa zdajšnji reprezentančni nasadi obsegajo kar blizu 32 hektarjev. Tam zasadijo kakih sedem milijonov čebulic in tulipani so zastopani z vsaj sto sortami.

Nekaj botanike in sistematike
Tulipani so prave čebulnice, ki po poletnem mirovanju, preden odženejo in zacvetijo, potrebujejo zimsko vlago in hlad za razraščanje korenin. Zato si ne moremo obetati kaj prida uspeha od februarskega ali marčnega sajenja, ko so na vrsti razprodaje! Vsekakor so tulipani popolnoma prezimno trdne rastline. Oblika tulipanovega cveta pri nekaterih sortah spominja na turško pokrivalo turban in iz te besede naj bi tudi izviralo rodovno ime. Cvetno odevalo je vedno sestavljeno iz šestih listov (pri polnjenocvetnih sortah nadštevilčnost predstavljajo preobraženi prašniki), plodnica pa je izrazito tripredalasta. Rastline imajo glede na poreklo vrste ožje ali širše liste, ki vedno jasno kažejo svojo pripadnost enokaličnicam. Botanična razdelitev po zelo znanstvenih značilnostih na več sekcij je za vrtnarje manj pomembna, zato pa je dobro kaj več vedeti o vrtnarskih razporeditvah. Če bi hoteli biti natančni, moramo priznati kar razporejenost v šestnajst uradnih kategorij. Prve tri zasedajo tako imenovani triumph tulipani ter zgodnji enojni in polnjeni. Sledijo jim zelo znane in do 70 cm visoke darvinke ter posebna sekcija izrazito poznih enojnih tulipanov. Od drugih se oblikovno jasno ločijo lilijastocvetni tulipani in tisti z nacefranimi cvetnimi robovi, pa ter tisti, ki jih zaradi svojevrstne nagubanosti in kuštravosti imenujemo papagajski tulipani. Ta razporeditev se nadaljuje s skupinami botaničnih tulipanov glede na prevladujoče botanično poreklo ter končuje s sortami, za katere je značilna večstebelnost, saj iz ene čebulice zraste kar za šopek tulipanov.
Priporočilo iz prakse
Ob dognojevanju, skrbi za razpleveljenost nasada in če se v vrt ne prikrade voluhar, se brez izkopavanja na istem mestu najbolj ohranjajo botanični tulipani. To sicer niso več čiste vrste iz narave, vendar so med sorazmerno malo požlahtnjenimi in so zato odpornejši kot druge sorte. Med uveljavljene in preizkušene sorte sodijo 'Red Emperor' (izhaja iz vrste Tulipa forsteriana), 'Cantate', 'Stresa' in 'Shakespeare'. Tudi več sort s svojim poreklom v Tulipa kaufmanniana sem več let ohranjal kot čebulne trajnice. Prijetno presenečenje pa mi že vrsto let pripravlja skupina Tulipa humilis 'Violacea' (nekoč Tulipa pulchella) s pritlikavo rastjo drobnih listov in bogatih ter kar tribarvnih cvetov. V splošnem so se pri meni glede na vztrajanje skozi čas še najslabše odrezali papagajski tulipani in sorte s polnjenimi cvetovi.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media