Odženimo čebulno muho
Ena večjih nadlog, ki v pomladnih mesecih pestijo vrtičkarje, je napad čebulne muhe in kasneje zavrtalke na gredicah, posajenih s čebulo, porom in drugimi čebulnicami. Ta škodljivec nam uniči ves pridelek ali pa prevrta plodove, zaradi česar nato gnijejo in niso primerni za skladiščenje. Zato je boj s čebulno muho upravičen. Uporabimo lahko kar nekaj metod.
Odrasla čebulna muha je podobna navadni muhi, le da je nekoliko manjša in sivkasto rjave barve. Samica odleže jajčeca na konice listnih poganjkov, na čebulice ali na tla v bližini rastline. V 10 do 26 dneh lahko ena čebulna muha odloži več kot 200 jajčec, iz njih pa se razvijejo bele ličinke, ki se v čebulico zavrtajo s strani ali vanjo vstopijo pri osnovi listov. Odrasle ličinke so dolge do 10 milimetrov. Ličinke se v čebulici hranijo 15 do 26 dni, nato jo zapustijo in se zabubijo v tleh. Zadnja generacija čebulne muhe prezimi v zemlji v obliki bube. Prvi napad se pojavi s cvetenjem višenj, odvisno od zunanjih temperatur, ki pa so letos nekoliko nižje. Drugi napad se pojavi konec maja, tretji pa proti jeseni.
Nekateri priporočajo sajenje čebule v maju, takrat, ko je prvi rod čebulne muhe že mimo; drugi spet priporočajo sajenje zelo zgodaj, ker odrasla čebula ni tako zelo izpostavljena napadu muhe.
Načini varovanja pred čebulno muho
Najprej omenimo lovljenje z nastavljanjem rumenih lepljivih plošč. Pazimo, da jih ne postavimo previsoko nad zemljo ( največ od 25 do 30 cm), saj so čebulice v tem času še zelo drobne in majhne. Po številu ulovljenih muh lahko sklepamo tudi o obsežnosti napada.
Drugi način je prekrivanje z vrtnarsko tkanino. Gredo je treba prekriti pravočasno in natančno, da muhi preprečimo vdor iz strani. Tkanina seveda ne sme biti natrgana ali strgana. Bolje je, da tkanino ne položimo na zemljo, temveč naredimo loke iz žice, leske ali pa podstavimo letve prečno na gredico. Seveda dovolj na gosto, da koprena ne bo preveč pritiskala na rastočo čebulo, ki ne mara ploskovnih obremenitev.
Pogoj za uspešnost prekrivanja je tudi kolobarjenje, saj v nasprotnem primeru ne bomo imeli uspeha. To pomeni, da isto rastlino sadimo na isto mesto le na vsake tri, še bolje štiri leta.
Pri uspešnem zatiranju nam pomaga tudi sajenje drugih rastlin.
Korenje v mešanem posevku odganja čebulno muho. Težava pa je v tem, da spomladi, v času razvoja čebulne muhe, korenje šele komaj dobro pogleda iz zemlje. Je pa dobra zaščita za por in čebulo pozno pomladi, poleti in jeseni. Por presadimo v vrste, posejane s poznimi sortami korenčka, kot sta ljubljansko korenje in korenje Flaker.
Podoben učinek lahko dosežemo tudi z rednim zalivanjem s korenčkovim pripravkom. Potrebujemo 100 g svežih ali posušenih rastlin z listi in cvetovi, ki jih zmešamo z dvema litroma vode. Liste prelijemo z vročo vodo in prekrijemo, da se ohladi. Tako preprečimo izhlapevanje in izgubo koristnih substanc. Zalivamo redno in z nerazredčeno tekočino, saj vonj, ki ga oddaja eterično olje, odganja škodljivca.
Komarček in janež uporabimo za pripravo čaja za prelivko in tudi kot svežo zastirko okoli rastlin čebulnic. Nekateri pravijo, da pomaga tudi pripravek iz rabarbarinih listov.
Uporaba zeliščnih pripravkov pa je dokaj tvegana, saj moramo z njimi muho dobro poškropiti, kar pa je zahtevna naloga. Ena od rešitev je sajenje teh rastlin med vrste čebule. Tako, denimo, na vsako četrto vrsto posejemo vrsto korenčka, sanj njegov vonj ni všeč čebulni muhi.
V skrajni sili uporabimo fitofarmacevtska sredstva, ki pa vrtičkarjem niso ljuba.
V sadovnjaku in na balkonu
Sadovnjak je zdaj najlepši. Breskve in marelice so odcvetele, prav tako ringloji in slive, k cvetenju pa se pripravljajo višnja, hruške in jabolka, pa tudi nekatere bolj eksotične rastline, kot je asimina. Če smo breskve, slive in češnje v zgodnejših mesecih škropili proti kodravosti in moniliji in če februarski žled ni prehudo prizadel drevja, smo zdaj lahko mirni in v nasadu nimamo kaj početi.
Okrasni vrt se že kaže v bujnem cvetenju in nam je v veliko veselje. Izbira sadik je zadnje čase pogojena z modnimi zapovedmi, ki si jih zamišljajo oblikovalci. Sam sem zagovornik klasike in lončnic, ki že desetletja krasijo naše domove, balkone in okna: pelargonije, bršlinke, nageljni, roženkraut ipd. Dejstvo je, da so to preverjene, preizkušene in trpežne rastline.
Za presajanje in sajenje lončnic uporabimo pravo zemljo. Zemlje, ki ne zadržujejo dovolj vlage, ki so prezračene in se prehitro izsušijo, prav gotovo niso dobre in tudi ne vsebujejo dovolj hranljivih snovi. Pomagajmo si tako, da zemljo obogatimo z zemljo z vrta v razmerju 1:1. Morda dodate še pest Bioorganika, ki je ostal pri pripravi vrta.
Za uspeh pri delu z rastlinami je pomembno, da jim nudimo pravo zemljo, malo gnojila in veliko ljubezni. Naš odnos do rastlin polepša dom, vpliva pa tudi na naše počutje in zdravje. To trditev naj podkrepim z izkušnjo moje mame, ki je pri 90 letih morala v bolnišnico, ko pa se je vrnila, se je takoj kljub berglam odpravila na teraso. Počasi se je pomikala od ene do druge cvetoče lončnice in z rokami šla prek njih, kot da bi jih božala in se pogovarjala z njimi. Občutek sem imel, da je cvetje oživelo in tudi ona z njim, saj je njen korak postajal čedalje bolj odločen in zanesljiv.
