Za prehlad ni vedno kriva klimatska naprava

Prosti čas | maj '14

O klimatski napravi smo še pred kakimi petnajstimi leti razpravljali, ali jo sploh potrebujemo. Takrat smo bili namreč navajeni vožnje pri odprtih oknih, ni nas motilo, da so okoli nas glasno brneli ventilatorji in da nam je “veter” iz njih pihal naravnost v obraz.
Pogosto drugače tudi ni šlo; spomnimo se le odprtin za dotok zraka na vrhu armaturne plošče v slavnih katrcah, kjer se prezračevalnih šob sploh ni dalo obrniti kam v stran in je pihalo dobesedno v voznikove oči. Ko so prvi dostopnejši avtomobili dobivali klimatske naprave, so nevoščljivi sodelavci takoj opazili vsak še tako neznaten prehlad in prav vsak glavobol je bil kar naenkrat posledica uporabe klime.
Je že res, da se tudi v zdajšnjih časih mnogi prehladijo, ker uporabljajo klimatsko napravo, a pogosto je razlog v njeni napačni rabi. Vozniki namreč pogosto zanemarjamo jasno določena pravila.
Redko je vzrok v neznanju, večinoma gre bolj za zavestno tveganje, za katerega se odločimo spričo neznosne vročine ali pa zgolj stiske s časom. Tako nam je vroče, da se dobesedno nastavljamo ohlajenemu zraku in pri tem pozabljamo na znano pravilo, da mora hladen zrak ohlajati kabino, ne pa neposredno našega telesa.
Ker se nam tako zelo mudi, sedemo v avtomobil, ki se je ves dan "cvrl" na žgočem soncu. Klimo nastavimo na 17 stopinj in pričakujemo, da se bo avto ohladil v pičlih petih minutah, kolikor traja naša vožnja. Klimatska naprava tako piha na vso moč in ne gre drugače, kot da velik del teh mrzlih tokov pristane na našem telesu, pa naj šobe še tako obračamo  stran od sebe.

Prezračevanje pred vožnjo
Ni kaj, pri uporabi avtomobila v vročih dneh ni bližnjice. Če avtomobila ne parkiramo v garaži, moramo tako kot pozimi tudi poleti začeti misliti na vožnjo vsaj pet minut pred samim začetkom. Pozimi drgnemo zaledenela stekla, poleti pa moramo avtomobil pred vožnjo prezračiti. Odprimo vsa vrata, tudi prtljažna, ventilacijo vključimo na najvišjo hitrost, da iz pokritega "lonca" spravimo vsaj nekaj "sopare". Nato zaprimo vrata, vključimo kroženje zraka v kabini - naj klimatska naprava najprej ohladi zrak v kabini, preden ga začne mešati z zunanjim zrakom.
S tem ukrepom bo vožnja mnogo manj stresna, klimatska naprava bo lahko svoje delo opravljala nežneje in brez pretiravanja, katerega posledice bo čutilo vaše telo.Bistvo problemov pri uporabi klimatske naprave pa vsekakor izhaja tudi iz dejstva, da z avtomobili vozimo prekratke razdalje. Pet minut vožnje je vsekakor premalo, da bi se avtomobil povsem ohladil. Zato velja pravilo, da naj bo temperatura v kabini le za pet stopinj nižja od zunanje temperature. Na daljših vožnjah lahko avtomobil bolj shladite, a ko se bližate koncu vožnje, morate temperaturo postopoma dvigati do varnejših vrednosti. Prevelika nenadna sprememba temperature lahko pripelje do veliko hujše tegobe, kot je, denimo, prehlad, mnogo je namreč primerov kapi zaradi premočnega temperaturnega šoka.

Klimatska naprava za večjo varnost
Moderna klimatska naprava bo marsikaj tega opravila samodejno. Samodejno bo na primer zapirala in odpirala loputo za dotok zraka iz zunanjosti, odzivala se bo tudi na temperaturne spremembe, denimo pri vožnji po hribovitih cestah ali po gozdu ... Tudi stekla se bodo odrosila zgolj s pritiskom na en gumb. Znala bo tudi ločeno uravnavati temperature v levi in v desni polovici, v večjih avtomobilih bodo celo potniki na zadnjih sedežih deležni ločenega uravnavanja počutja. Marsikatera naprava bo tudi samodejno preprečila, da bi pri vožnji za starim tovornjakom smrad zašel v našo potniško kabino.
Pri tem je zanimivo, da se v zvezi s klimatsko napravo pogovarjamo le o udobju, pozabljamo pa na varnostni vidik. Prevroč avtomobil namreč močno utruja, voznik težko ostaja zbran, tudi hrup ventilatorjev ali vetra skozi odprta okna pogosto deluje močno obremenilno.
In ko smo že pri tegobah zaradi vročega ozračja: lepo bi bilo, če letos na nepokritih parkiriščih pred trgovskimi centri ne bi videvali v avtomobile zaprtih otrok ali živali. Samo lani je v ZDA zaradi neodgovornih staršev umrlo kar 44 dojenčkov. Verjemite, da v avtomobilu, ki smo ga pustili na žgočem soncu, temperatura prej kot v pol ure naraste na več kot petdeset stopinj, v temnih avtomobilih pa še veliko prej.