Sodobno pohištvo - kot v času vaše mladosti
Čez sedem let vse prav pride, so govorile naše babice. In tako kot se vračajo kroji in vzorci pri oblačilih, tako se ponavljajo tudi oblike in barve pri pohištvu. Retro je v modi in oprema domov se zgleduje po petdesetih in šestdesetih letih minulega stoletja. Morda je pravi čas, da s podstrešja prinesete pozabljeno klubsko mizico ali preoblečete naslanjač, ki ste ga pred leti odpeljali na vikend, ker ga je v dnevni sobi zamenjal novejši model.
Milano ni le prestolnica mode. Vsako leto se v aprilu spremeni v največje zbirališče oblikovalcev, arhitektov in proizvajalcev pohištva na svetu. Vsi, ki kaj veljajo v pohištveni industriji, in tisti, ki se šele poskušajo uveljaviti, preprosto morajo biti tam. In čeprav je na sejmišču in v razstavnih salonih po mestu zastopanih več kot 2000 podjetij, letos vsi ponujajo presenetljivo podobne oblike in barve.Zadnje čase se pohištvena industrija vse bolj spogleduje z minulimi obdobji. Pohištvo iz obdobja Bauhausa velja za stalnico pri oblikovanju prostorov: je funkcionalno, lično, trpežno in se poda v vsako okolje, zato nekaterih kosov nikoli niso prenehali izdelovati. Drugače je s pohištvom iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Proizvajalci so poiskali stare načrte in se vnovič lotili izdelave modelov, ki so pol stoletja pozabljeni ležali na smetišču zgodovine. Nekateri kosi so jo odnesli brez popravkov, druge so barvno osvežili, pri tretjih so se odločili za nove materiale. Številne izdelke zdaj izdelujejo drugače, čemur so prilagojeni tudi tehnični detajli. Marsikateri kos pohištva je dobil mehak, oblazinjen dodatek. Stoli so v več izvedenkah; jedilniški stoli so dobili barske sorodnike, nižje in širše klubske brate, včasih celo podnožje za gugalnike.
Pastelne barve
Najbolj opazne so seveda barve. Pasteli, sladoledni odtenki, vmes pa rahlo zamolkle rumene, olivno zelene, zasanjano modre in pudrasto rožnate barve. Kot poudarek služita klasični črna in bela, pomarančno oranžna in barva jajčevcev. Večinoma gre za enotne barvne ploskve, kdaj pa kdaj se pojavijo tudi vzorci pepita, vichy, bukle tkanje, pike nepravilnih oblik, fotografski potiski. Keramika se skuša po videzu in otipu približati lesenim deskam, po drugi strani pa se pojavljajo vzorci, ki smo jih poznali v šestdesetih letih, le da se enake ploščice ne sestavljajo več v neskončnost, temveč se na enem mestu pojavijo različni vzorci in celo barvni odtenki.
Druga značilnost so drobne nogice. Včasih so zgoraj debelejše in pri tleh zašiljene, večinoma pa ne glede na to, ali so lesene ali kovinske, bolj spominjajo na paličice kot na resno podnožje. Zato še toliko bolj pridejo do veljave praviloma kockaste omarice, ki stojijo na njih. Podobno je pri sedežnih garniturah; udobno oblazinjeni sedeži in naslonjala kot da lebdijo v zraku, tanjše blazine se ovijajo okoli konstrukcije, kot da bi prek fotelja pregrnili debelejšo odejo, ali pa tvorita naslanjač zgolj sedežna in hrbtna blazina, ki razkrivata praviloma leseno paličasto podkonstrukcijo.
Tudi mizne plošče podpirajo paličja. Odlagalne mizice so spet jajčastih oblik, pogosto s posnetimi robovi in lakirane v že omenjeni barvni lestvici, večinoma pa se pojavljajo v skupinah.
Kadar se oblikovalci odločajo za masiven les, strukturo poudarijo bodisi z oljenjem ali z lazurami. Dragocenega naravnega materiala nikoli ne zakrivajo z barvami. Poleg zelo svetlih lesov, se letos vračata tudi oreh in hrast. Pa ne zgolj pri stolih, omarah in mizah, les je tudi osnova za izdelavo svetili. Počasi se vračajo tudi kovinski kosi pohištva, predvsem iz aluminija, ki za spremembo niso namenjeni za vrt ali teraso, temveč enakopravno sooblikujejo notranje prostore. Seveda je še vedno veliko umetnih materialov, tudi umetnega ratana, ki se pojavlja predvsem pri pohištvu in se spogleduje z Daljnim vzhodom. Nakazujejo ga spoštljivo obdelani naravni lesovi, tudi kot konstrukcija zgradb, pa nežni vzorci zasneženih gora, stiliziranih bambusovih stebelc in češnjevih cvetov na pastelni podlagi.
