Dva tisoč let Emone

Zgodbe | jun. '14

Leta 14 ali 15 se Emona postavlja z veliko novogradnjo in nanjo namestijo marmorni cesarski napis: Pokojni cesar Avgust in posinovljenec ter naslednik Tiberij sta finančno omogočila pomembno gradnjo v mestu. Tako se je začelo to, kar bomo letos in drugo leto praznovali z mnogimi dogodki, razstavami, knjigami, filmi. Povsod bodo pripravili vodstva po razstavah in tematske dneve odprtih vrat ter mobilne aplikacije.

Rimljani, ki so pred 2000 leti zgradili Emono, rimsko predhodnico zdajšnje Ljubljane, so mesto razumeli kot temeljni element delovanja svojega imperija. V mestih so ustvarjali nov, rimski način življenja, bila so središča moči, privilegijev, kulture, znanja, s termami, z amfiteatri in ne nazadnje z rimsko kuhinjo pa so se zavojevalci znali prikupiti tudi staroselcem. Mesta so bila del imperialne ideologije in prizorišče veličastja, ki ga je imperij kazal svojim podložnikom. Emona, prvo načrtovano mesto v ljubljanski kotlini, je s svojo univerzalno obliko, arhitekturo in načinom življenja, s pravnim redom in vrednotami vzgajala prebivalce v lojalne rimske državljane.

Kakšna je bila Emona
Za gradnjo mesta so se odločili skladno z Avgustovim programom ustanavljanja avtohtonih mest v severni Italiji. Vodili so jo legijam priključeni arhitekti in geodeti. Pravokotno mesto je bilo obdano z obzidjem s 26 ali 28 stolpi, štirimi glavnimi vrati in več stranskimi izhodi, z dvema obrambnima jarkoma in z mrežo ulic, ki je omejevala 48 stavbnih parcel s forumom, javnimi stavbami, vodovodi in kanalizacijskim sistemom. V mesto so naselili koloniste iz severne Italije, ki so se ukvarjali s trgovino, brodarjenjem, prevozništvom in predelavo ter dobavo surovin, zlasti lesa, železa, kamna in opeke. Emona je postala mesto trgovcev, obrtnikov, posrednikov in prevoznikov. Ohranilo se je dovolj predmetov, ki potrjujejo, da se vsakdanje življenje premožnejših Emoncev ni bistveno razlikovalo od življenja Rimljanov, kajti pretok informacij in blaga je bil zaradi gradnje cest globalen.
Razstava Emona: mesto v imperiju
V Mestnem muzeju bomo na razstavi prvič videli nekaj pomembnih najdb z zadnjih arheoloških izkopavanj v Ljubljani: bogat ženski grob iz stare železne dobe, zgodnjerimski grob vojaka s Kongresnega trga, stensko poslikavo iz 1. stol., delčke gledaliških mask ter geme s prizori iz rimskega življenja in mitologije. »Posebno mesto na razstavi pa zasedata portreta ustanoviteljev Emone, cesarja Avgusta in njegovega naslednika Tiberija. Prvi kip prihaja iz rimskih Kapitolinskih muzejev, drugi pa iz Pokrajinskega muzeja Ptuj,« sta povedali avtorici razstave dr. Bernarda Županek in mag. Irena Žmuc.
Razstavo, ki bo na ogled leto dni, bo spremljalo več dogodkov za odrasle in družine, napovednik pa so izdali v posebni brošuri, dostopni tudi na spletu: www.mgml.si. Opozorimo pa naj, da bo na lokaciji ob Rimskem zidu poleti gostovala Knjižnica pod krošnjami z bogatim izborom literature, povezane z rimskim časom, ter na projekt Straniščna šepetanja - ulični performans Zorana Srdića Janežiča in Jane Putrle Srdić, ki bo trg pred galerijo Vžigalica spremenil v prostor priložnostnega pogovora po vzoru emonskega javnega stranišča. Tako imenovane intelektualne prostitutke bodo svoje znanje za plačilo nudile zainteresiranim mimoidočim in v 12 večerih ustvarile prostor kakovostne javne debate, ki jo pogosto pogrešamo v zdajšnjih medijih.

Nagrajeni Arheološki park Emona
Celovito doživetje Emone omogoča še ogled arheoloških ostalin v središču Ljubljane, ki so združene v Arheološki park Emona. Leta 2012 so ga obnovili, tako da ga zdaj sestavljajo tri večja spomeniška območja in sedem manjših spomenikov, ki so povezani v krožno arheološko pot Po rimski Ljubljani. Uspešnost obnove je prepoznala tudi komisija panevropske organizacije za kulturno dediščino Europa Nostra, ki je pred nedavnim na zasedanju na Dunaju ocenila projekt  kot izreden prispevek k ohranjanju in promociji  dediščine.
- V zakladnici Mestnega muzeja bo na ogled del zaklada iz Hildesheima, ki ga sestavljajo srebni krožniki, pladnji, posodje za shranjevanje, okušanje ter nalivanje tekočin ter številni okrasni predmeti. Kar 70 kosov rimskega jedilnega servisa iz avgustovske dobe so leta 1868 našli v dva metra globoki jami v nemškem Galenbergu, kraju, ki leži jugovzhodno od Hildesheima.
- Times Roman so vrsto dogodkov poimenovali s skupnim naslovom v Narodnem muzeju (na Prešernovi). Vključuje razstavo Rimske zgodbe s stičišča svetov, kjer bodo arheološke najdbe (orožje, predmeti, povezani z rimskim vojaškim osvajanjem ozemlja zdajšnje Slovenije, model 30 metrov dolge rimske ladje, okovni žeblji, portreti cesarjev) pripovedovale svoje zgodbe in odpirale vpogled v širše zgodovinsko dogajanje. Videli bomo celo, kako je nekdo na fresko vpraskal ime Romanus. Je bil to izraz njegovega zadovoljstva, pripadnosti, ponosa? Kdo ve.
- V atriju Narodnega muzeja bo na ogled slikarska razstava Veljka Tomana Nadčasovna Emone. Izdali bodo tudi zbornik Sledovi rimske vojske v Sloveniji ter knjigo za otroke Živa in emonski rojstni dan (avtor Žiga X. Gombač).