Stari recepti
Dolenjska pristavljenka - Žinof
Dolenjska pristavljenka
Dolenjska pristavljenka: tako se imenuje zato, ker jo pristavijo že zjutraj in pustijo, da se kuha do kosila.
Potrebujemo: 20 dag kolerabe, 25 dag korenja, 25 dag krompirja, 10 dag fižola, 8 dag masti, čebulo, lovor, peteršilj, ponekod dodajo tudi gobe.
Kolerabo, korenje in krompir olupimo in narežemo na manjše rezine. Vse skupaj damo v kozico ali lonec, dodamo še fižol in začimbe in kuhamo več ur. Pristavljenko zabelimo dvakrat: ko zavre, jo zabelimo z mastjo, preden jo serviramo pa še z ocvirki.
Marijin komentar: Korenje preprečuje neravnovesje holesterola, koleraba pomaga preprečevati putiko; fižol pa ima topne in netopne vlaknine, kar preprečuje zaprtje in kopičenje trigliceridov v krvi. Svinjska maščoba omogoča, da se sprosti vitamin A in pomaga zdraviti zimska vnetja sluznic. Hkrati nam polepša kožo.
Žinof
Žinof (tudi žinaf, žajnof, ženof) uporabljamo kot zelo dobro omako pri štrukljih ali pri mesu, zlasti govedini.
Potrebujemo: 2 l mošta, a še preden fermentira, torej dan po trgatvi, 2 dl (ali več) semen ženofa (gorčice!)
Mošt šmarnice povremo do polovice. Tako dobimo sladko tekočino. Sladkost si lahko urejamo sami - bolj ko povremo mošt, bolj sladka je namreč tekočina. Semena ženofa na grobo zdrobimo v možnarju ali s kakim drugim pripomočkom. Nato pa jih vsujemo v steklenico in prelijemo z ohlajenim moštom. Zamašeno steklenico postavimo v temen, hladen prostor (denimo v klet) in pustimo stati od 4 do 8 tednov. Pred uporabo steklenico dobro pretresemo, da se usedlina enakomerno porazdeli.
Marijin komentar: Pekoče učinkovine v gorčici delujejo antiseptično, antimikrobno in antiglivično. V semenih je obilo vitaminov in mineralov. Še veliko več jih najdemo tudi v moštu, ki še ni prevrel v vino.
