Št. 12, december

Kazalo

Poslanica za leto 2015 Poslanica predsednice ZDUS Mateje Kožuh Novak ob vstopu v novo leto 2015

Poslanica za leto 2015 Poslanica generalnega direktorja ZPIZ ob vstopu v novo leto 2015

Ugodnejša gibanja prejemnikov pokojnin kot lani Letošnja gibanja števila na novo upokojenih so precej bolj umirjena in zato ugodnejša kot v prejšnjih letih. Po ocenah sta razloga za to predvsem dva, in sicer nenormalno veliko število starostnih upokojencev v obdobjih pred sprejetjem nove pokojninske zakonodaje ter prvi učinki strožjih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, deloma pa tudi do vdovske in družinske pokojnine. Svoje pa so seveda prispevale tudi razmere na trgu delovne sile.

Območna enota ZPIZ Koper Tako kot v drugih območnih enotah je tudi v koprski enoti temelj njenega dela vodenje postopkov in priznavanje pravic s področja pokojninskega, invalidskega in mednarodnega zavarovanja, vendar pa ga, kot opozori njen direktor Aleksander Vrabec, v dobršni meri določa tudi bližina meje, saj na jugu in zahodu mejijo na Hrvaško in Italijo. Zato se pogosteje srečujejo s strankami, ki potrebujejo informacije o priznavanju pravic na podlagi mednarodnih sporazumov in uredbe EU. Posebnost tega območja pa je še tukaj živeča italijanska narodna skupnost, tako da je treba postopke voditi tudi v italijanskem jeziku, kar od strokovnih delavcev zahteva vsaj pasivno ali še bolje aktivno znanje tega jezika.

Vaš svetovalec Boštjan J. Turk Pravica do kakovostnejših zdravil

Svetujejo vam – Milena Paulini Varstvo pričakovanih pravic za invalide

Vaš svetovalec – mag. Janez Tekavec Ko je lastnik neznana oseba

Svetujejo vam – Dušan Bavec Postal bi rad samostojni podjetnik

Nov začetek Naša naročnica, ki prihaja redno na svetovanje, je na zadnjem srečanju omenila, da se prav nič ne veseli bližnjih praznikov. Včasih je bilo drugače. Mož in otroka so bili sestavni del družine; radi so se imeli, skupaj počeli marsikaj in veselo so praznovali prav vse običaje. Potem sta otroka odrasla, odšla na svoje, mož pa je umrl. Zdaj mineva že deveto leto, kar je sama, in pravi, da so ji že konci tedna odveč, kaj šele, da bi praznovala, denimo, da bi si za novo leto okrasila smrečico in spekla piškote. Dneve, ki so pred njo, doživlja stresno, osamljena je in depresija ni več daleč.

Samo zdravja si želi Ta mesec bo v hiši na Jesenicah, kjer že zares dolga leta živi Kristina Tarman, spet zelo živahno in veselo. Obiski se bodo kar vrstili, saj bo 16. decembra praznovala svoj 105. rojstni dan. Kar težko si je predstavljati koliko vsega se je v tem času zgodilo, kaj se je vse spremenilo.

Pričevanje preteklosti od Pirana do Ilirske Bistrice Zbirke Pokrajinskega muzeja Koper zajemajo prazgodovinsko in rimsko obdobje, zgodnji srednji vek in gotiko, čudovito renesanso in blišč obdobja Beneške republike ter druga zgodovinska obdobja. Muzej pokriva območje šestih občin - od Pirana do Ilirske Bistrice, kjer ima enoto na gradu Prem.

Zavzet učitelj in zagovornik slovenščine Učitelj, zagovornik slovenskega jezika, pisec domoljubnih in nabožnih pesmi Andrej Praprotnik se je rodil 9. novembra 1827 v Podbrezjah. Njegov stric Jakob Praprotnik, ki je bil učitelj v Šenčurju pri Kranju, je Andreja vzel k sebi, da je hodil v šolo in se učil igranja na orgle. Med šolanjem v Kranju je trpel, ker so ga »z nemščino trpinčili«. Zato ni nenavadno, da je, kot piše Marjeta Žebovec, vse raje imel slovenski jezik, o katerem je zapisal: »Slovenščina me je že od mladosti neizrečeno veselila, in kolikor bolj so mi jo v prvih šolah hoteli izbiti, toliko bolj sem se zanjo vnemal, posebno kor sem začel svojo ljubo šolsko mladino tudi v čisti slovenščini učiti in gojiti.«

Plečnikov čaj del slovenske dediščine Ob 140. letnici rojstva znanega in tudi v svetu cenjenega arhitekta Jožeta Plečnika je bila leta 2012 v javnosti prvič predstavljena čajna mešanica zdravilnih zelišč, ki jih je arhitekt užival četrt stoletja.

Vas, ki je zrasla na ruševinah prve svetovne vojne »O veliki gručasti središčni vasi na dolenjem Krasu, kakršno prikazuje panoramski posnetek ljubljanskega fotografa Franca Kunca z začetka prejšnjega stoletja, ni ne duha na sluha, saj je bila Kostanjevica na Krasu skupaj z drugimi vasmi na tem območju med prvo svetovno vojno do tal porušena. Naselje je bilo postavljeno tako, da so bile hiše tesno druga ob drugi ter s pročelji obrnjene proti jugozahodu, tako da so imele ves dan sonce, medtem ko so bile na vzhodu brez vrat in skoraj brez oken ter s tem zaščitene pred burjo. Takšno zasnovo lahko še vedno vidimo v Štanjelu, ki na srečo ni bil razdejan,« se je v preteklost svoje rojstne vasi vrnil 75 – letni akademski slikar, mozaicist, televizijski scenograf in grafik Jože Spacal, ki zase pravi, da ni upokojenec, ampak le človek, ki živi v razkošju časa.

Rad imam življenje in ljudi Kar 18 nedeljskih večerov smo preživeli v družbi gledališkega igralca Evgena Carja ob TV nanizanki Naš vsakdanji kruhek, malo prej smo ga gledali v glavni vlogi filma Srečen za umret. Ljudem se je prikupil s toplino, ognjevitim temperamentom in posebnim občutkom za komedijo, tako da so mu mnogi rekli kar prekmurski Švejk. Nikoli pa ni bil povezan z nobenimi aferami ali žgečkljivimi zgodbicami, vedno je bil nekoliko v ozadju. Uravnotežen, prizemljen, skromen, zvest Prekmurju in družini, pa morda zato o njem ne vemo prav veliko.

Zid je desetletja delil ljudi Skoraj trideset let je Berlin, glavno mesto Nemčije, delil neprehoden zid, ki je dokončno padel 9. novembra 1989. Ta zgodovinski dogodek je povsem spremenil politično podobo Evrope, saj se je končalo obdobje hladne vojne.

V stanovanju ne zdržim Jožico Čečelič je težko najti doma, na Brodarjevem trgu v ljubljanskih Fužinah. Ni rada v stanovanju, sploh pa ne mara sedeti pred televizijo. Komaj najde čas, da prelista Vzajemnost in še nekaj revij, na katere je naročena, pa jo že vleče ven. Vsak dan ne glede na letni čas ali vreme prehodi najmanj šest kilometrov, skoraj vsak konec tedna se z družbo odpravi v hribe. Dejstvo, da ima diabetes in mora jemati inzulin, je pri tem prav nič ne ovira.

Od Miklavža do treh kraljev Če je zdaj december čas nakupov, obdarovanj, bogatih jedi, izletov in za nekatere tudi potovanj, je še v nedavni preteklosti pomenil čas pričakovanja, očiščenja in bolj duhovne kot materialne priprave na praznike, sledilo pa je skromno, a veselo praznovanje.

Anketa - Čarobni prazniki: za nas ali za trgovce? Kako smo praznovali včasih in kako danes?

Slikarja v Martinovem hramu Prva svetovna vojna in soška fronta, zle slutnje, pa vera, trpljenje in upanje … vse to se je prepletalo v Posočju, kjer »kmetje še vedno na poljih naletijo na kako človeško kost ali pa na kos vojaške menažke …,« pripoveduje gostinec in slikar Martin Berginc. »Zato smo tudi v našem gostišču eno od sob posvetili spominu na tiste čase,« še doda. Na stenah so njegove slike – poleg portreta očeta tudi slike Soče in hribov v vseh letnih časih - pa pozornost pritegneta dve osrednji sliki ruskega avtorja, in to portret cesarja Franca Jožefa ter »soškega leva«, generala Svetozarja Borojevića, ki je z dvanajsto soško bitko omogočil prodor avstroogrske vojske vse do reke Piave.

Izbrskano iz spomina Fotografije iz minulih dni.

Največja lepota je v hrepenenjih Sorodniki Marjete Dajčman so bili pravi pustolovci. Teta Neža je živela v Afriki, mamina sestrična, ki je bila svetovna prvakinja v plavanju, v Ameriki; stric Jože pa je bil pravi Robinzon, bil je pomorščak in oskrbnik na gradovih po Franciji, v Afriki, nazadnje v Slovenskih Konjicah. »Tudi sam sem hrepenela po potovanjih, po tujih deželah in ljudeh, a se mi želje niso kaj prida izpolnile. Sicer pa, kot pravi Božidar Jakac, največja lepota je v hrepenenjih,« pravi Marjeta.

Les skriva življenje Franc Kubelj iz Vodic ima tako izjemen občutek za naravo, da sliši zgodbe, ki mu jih pripovedujejo drevesa. »Vse se zgodi s svojim namenom«, pove za nesrečo z motornim zmajem, ki jo je doživel pred leti. Po njej se mu je življenje močno spremenilo. Kljub težavam z zdravjem, ki jih ima, bi lahko rekli, da se mu je življenje spremenilo na bolje, kajti začelo se je neko novo poglavje, ko je našel čas za vedno tlečo željo po rezbarjenju.

Napačni odmerki, slabe kombinacije, odvečna zdravila V Sloveniji 10 ali več različnih zdravil hkrati jemlje kakih 24.000 prebivalcev, ki so starejši od 65 let. Več kot dva tisoč bolnikov jemlje celo 15 ali več zdravil hkrati.

Kar je preveč, je preveč! Vsi vemo, da se je najlepše družiti ob polni mizi jedače in pijače. Tedaj nas rado zapelje, da pojemo in popijemo preveč. Na srečo telo hitro reagira na pretirano prehranjevanje in nas opozori na nevarnost, zato se po navadi ne zgodi kaj hujšega. Zato vsekakor prisluhnimo telesu!

Tudi koža trpi zaradi kilogramov Med prazniki in v mrzlih zimskih dnevih radi posežemo po kalorični hrani in slaščicah, saj nam izboljšajo razpoloženje. Kratki dnevi in pomanjkanje svetlobe namreč zmanjšajo sintezo t.i. hormona sreče serotonina v naših možganih, kar vpliva na naše počutje in povzroča nastanek zimske depresije s pomanjkanjem energije, slabim razpoloženjem in povečano potrebo po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati in maščobami.

Laktozna intoleranca Laktozna intoleranca je presnovna motnja zaradi pomanjkanje encima laktaza. Če ga je količinsko premalo, nepopolno prebavljamo mlečni sladkor - laktozo. Bolezen - razen v redkih primerov - ni nevarna, a ima vrsto zoprnih simptomov, ki zahtevajo omejitve pri izbiri hrane.

Praznična podoba Prednovoletni čas je za vsakogar prav posebno doživetje in je še vse kaj drugega, kot zgolj prestop v novo leto, temveč je tudi preživljanje skupnih dogodkov, druženje, obisk prireditev … Prav je, da ta doživetja poudarimo tudi z izbranimi oblačili.

Recepti Jetrna pašteta -Koprivni fritati - Vanilijeva krema

Stari recepti Dolenjska pristavljenka -Žinof

Zimski dihalni krog V hladnejših dneh notranjo toploto najhitreje dvignemo z nekaj pravilnimi vdihi in izdihi. Če je dihanje povezano še z enostavnimi in učinkovitimi gibi, telo še razgibamo in okrepimo. Naj poudarim, da so vaje kar se da enostavne, za optimalen učinek potrebujete le tri do pet minut.

Živeti z demenco Vsak človek po svoje doživlja demenco. Predstavljamo vam nekaj izkušenj iz tujine.

Naredimo korak iz osamljenosti Medtem ko so bili pred desetletji veselice, sprehajališča, kavarne, telovadišča in različna druga zbirališča idealni kraji za spoznavanje med mladimi in tudi starejšimi, je dandanes partnerja teže najti. To še posebej velja za starejšega človeku, ki je bodisi razvezan ali pa vdovec, vdova.

Želela si je večjo spremembo Naša naročnica Jerneja Miklič iz Brezja pri Grosuplju je bila včasih rdečelasa, po zadnji bolezni pa je pustila rasti sive lase. Čeprav so ji domači prigovarjali, da ji pristajajo, je že nekaj časa sanjala o drugačni barvi. Zaradi želje po spremembi se je tudi prijavila na polepšanje z Vzajemnostjo.

Studeno je zraslo ob studencih Po Sloveniji je precej krajev z nenavadnimi imeni. Prav zanimivo je izvedeti, zakaj in od kdaj se tako imenujejo. Tako se, denimo, Studeno pojavlja na več koncih Slovenije. Enega sem našel v Selški dolini tik pred Železniki.

Včasih internet ni najbolj varen V nasprotju z mnenjem v medijih, sem prepričan, da je internet za poučene uporabnike varen in je dokaj majhna možnost, da bi se jim zgodilo kaj neprijetnega. Seveda pa je treba upoštevati določene varnostne napotke in se tudi zavedati, kaj se na internetu lahko zgodi uporabniku.

Majhnega ali pa še malce manjšega? Preizkusili smo dva majhna volkswagna, pola in upa. Oba sta manjša od štirih metrov, oba lahko sprejmeta štiri odrasle potnike, hkrati pa noben od njiju ne igra vloge družinskega avtomobila.

Živali niso primerno darilo Če se vam je ob prihajajočih praznikih zazdela čudovita ideja, da bi otrokom podarili kužka ali muco, vam svetujemo, da razmislite še enkrat. Živali niso primero darilo, saj so živa bitja in ne igrače, ki jih lahko zavržete, ko se jih naveličate.

Blišč nekdanjih časov Novinarski krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani vsako šolsko leto sklene z izletom v eno od evropskih prestolnic. Letos smo obiskali kar tri obdonavske prestolnice, ki jih z Ljubljano povezujejo skupna zgodovina in kultura: Budimpešto, Bratislavo in Dunaj, ki ga predstavljamo tokrat.

Modno kvačkano Kvačkano baretko naredimo hitro.

V kopalnici še posebej poskrbimo za varnost Življenjska doba ljudi se iz leta v leto povečuje, s starostjo pa se veča tudi možnost poškodb, zlasti zaradi padcev. Večina nesreč se zgodi doma, kjer se ljudje počutijo bolj varne in so manj pozorni kot v manj znanih okoljih. Najbolj nevaren prostor v stanovanju pa je kopalnica, zato ji je treba nameniti prav posebno pozornost.

December in kaktusi Božični kaktusi zanesljivo polepšajo decembrski praznični čas. A veselje s cvetočimi božičniki čez tedne mine in potem jih moramo pustiti počivati. Zelo strogo mirovanje imajo pozimi tudi druge kakteje, zato naj bo prepoved zalivanja kar zapisana v vrtnarjev decembrski opomnik.

Ptičja krmilnica Ko v zimskih mesecih pticam v naravi začne primanjkovati hrane, je prav, da jim priskočimo na pomoč. Ena od možnosti je postavitev krmilnice.

Druženje december 2014 Priznanja ob tridesetletnici - Srečanje starejših od 70 let - Za Mirno z ljubeznijo - Zakonci jubilanti - Jubilej z razstavo - Razstava ročnih del - Pravljice nas učijo - Srečanje prostovoljcev Zasavja - Druženje najstarejših krajanov - Odlične kegljavke - Izlet upokojenih zavarovalničarjev - V Beltincih obeležili mednarodni dan starejših - Najstarejša Pomurka ima 105 let - Stoletnica Ana Kovač - S potrpljenjem do biserne poroke - Samo zdravja si želi

Na deponiji namesto na krožnikih Tretjina Slovencev se zaveda, da zavrže preveč hrane.

S pomočjo psov sem izvedel največ Tone Hočevar je upokojeni novinar, ki je delal za različne medije.

Optimizem spod Pohorja Najbrž je bilo v državi malo takih, ki se niso veselili ob vnovičnem uspehu mariborskih nogometašev. Seveda je bilo največ veselja v Mariboru, kjer je tekma proti Chelsei zasenčila vse drugo, celo politične razprtije so bile nekako v ozadju. Žal pa je življenje veliko bolj zapleteno, kot je nogomet, še posebej v okolju, kjer se je osebni in družbeni standard v zadnjih dveh desetletjih tako zelo poslabšal. Kakšne so socialne in gospodarske razmere v Mariboru in njegovi okolici, najbolj zgovorno govori podatek o nezaposlenosti, ki presega petino prebivalstva, med mladimi pa je ta odstotek še višji.

Obnovljive naročilnice za medicinske pripomočke Kronični bolniki so se razveselili obnovljive naročilnice za medicinske pripomočke, ki jo je uvedel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tako jim ne bo treba vsakih nekaj tednov k zdravniku po novo naročilnico, kar pa bo razbremenilo tudi zdravnike splošne in družinske medicine ter nekatere zdravnike specialiste. Doslej je bilo možno predpisati pripomočke na naročilnico za največ devetdeset dni, odslej pa lahko bolnik enako količino in z isto naročilnico prevzame štirikrat v letu. Enak sistem že nekaj časa velja za obnovljive recepte.