SVET IN MI
Na zdravje, Nazar!
V večini držav spadajo med starejše tisti, ki so že presegli 65 let, o njih vodijo države različne statistične podatke, medtem pa se stoletniki povsod množijo kot gobe po dežju. In v Angliji je stoenajsti rojstni dan praznoval najstarejši Anglež Nazar Singh. Še vedno je živahnega duha in telesa, in ko so ga vprašali, kako je doživel tako visoko starost, se je pohvalil, da nikoli ni bil operiran, da ima še vedno nekaj svojih zob in odličen sluh. Glavno zaslugo za dolgo in srečno življenje pa pripisuje predvsem vsakodnevnemu trdnemu in dolgemu spancu, zdravemu načinu življenja, a tudi vsakodnevni merici viskija in velikemu kozarcu njegovega najljubšega piva. In tudi mi mu kličemo: še na mnoga leta!
Za več glej facebook.com/ageuk/
Dvom v doktrino »varnega« doma
Večina starejših si želi na starost čim dalj časa živeti doma. Le malo je takih, ki si sami od sebe želijo (pri zdravi pameti in kolikor toliko zdravem telesu) oditi v dom za starejše.
Zaradi tega se je v svetu razmahnila industrija, ki poskuša s tehničnimi inovacijami olajšati življenje samostojnim starejšim doma, pa tudi delo negovalcev in drugih služb, kot so zdravstveni delavci, ki s kamerami nadzorujejo življenje in zdravje svojih »strank«. Množijo se zasebna podjetja, ki brez večjih posegov v dnevni red varovancev ponujajo usluge, kot sta monitoring in dnevni pregled zdravstvenega stanja – od ravni sladkorja do nihanja teže in krvnega pritiska. Ponujajo tudi avtomate za čiščenje stanovanja, avtomatično odpiranje oken in spuščanje rolet … Samostojno bivanje starejšega človeka doma je postalo v razvitih deželah prava znanstvena fantastika, v kateri ima glavno vlogo digitalizacija.
Pa vendar znanstveniki opozarjajo, da bi bilo treba razmisliti, ali je res potrebno starejšega človeka za vsako ceno opremiti z vsemi novostmi, ki jih izumljajo gerontehnologi, snovalci in oblikovalci pripomočkov za samostojno življenje v starosti. Na nedavnem kongresu Znanost, tehnologija in »velik izziv« staranja na Nizozemskem je govoril tudi dr. Louis Neven z univerze Twente, kjer sodeluje pri projektu Uporabne tehnologije za aktivno staranje. V znanstvenih gerontoloških raziskavah ga najbolj zanima vpliv tehnologije v odnosu do starejših, na njihova hotenja, potrebe, prakso in osebnost. Dr. Neven opozarja, da je treba prisluhniti starejšemu in se mu prilagoditi, da se njegov dom ne spremeni iz varnega zatočišča v neko novo bivališče, polno kljuk, držal, tipk in drugih brezosebnih trikov, sredi katerih je starejši morda varnejši, a hkrati izgublja osebnost, kot objekt opazovanja pa prej ali slej zapade depresiji in boleznim.
Povzeto po: www.sciencedirect.com
Na počitnice z dementnim?
Če ima oseba demenco ali alzheimerjevo bolezen, to ne pomeni, da ne more več sodelovati pri pomembnih dejavnostih, kot je potovanje. Seveda so za take počitnice potrebne posebne priprave. Najprej se moramo odločiti, kako bomo šli na pot. Najenostavnejše je uporabiti znano prevozno sredstvo, kot je avtomobil, čeprav je lahko dobrodošlo tudi letalo, kadar se odločimo za daljne dežele. Prav lahko se zgodi, da dementni kljub začetni fazi bolezni kar odtava po svoje, zato moramo biti nanj ves čas pozorni.
Vedno se odločimo za kraj, v katerem mu bo prijetno in lepo, to pa so navadno znani kraji ali tisti, ki jih je dementni vzljubil že v preteklosti. Predvsem naj bo kraj tak, da bo omogočal čim manj sprememb v dnevni rutini. Premislite tudi, ali ni morda nastopil čas, ko je za dementnega potovanje postalo že preveč stresno.
S seboj imejmo torbo s potovalnimi potrebščinami zanj: rezervno perilo in udobna oblačila, zdravila, vodo, malico in zabavne predmete, s katerimi ga lahko zamotimo. Pri sebi mora imeti navodila za jemanje zdravil ter osebne dokumente in tudi list z naslovom in telefonom za nujen primer. Napišite načrt potovanja, ki je opremljen s podrobnostmi za vsako od destinacij. Kopijo naredite za svojce doma, eno pa imejte vedno pri sebi. Če boste počitnice preživljali v hotelu, morate osebje pravočasno obvestiti o stanju vašega dementnega spremljevalca, tako da bodo lahko pripravljeni na posebne potrebe in pomoč. Potujte podnevi, to je za človeka z demenco najboljši potovalni čas.
Povzeto po: www.alzheimers.org.uk/factsheets
