Park spodbuja dejavnosti

okt. '15

V Domu Petra Uzarja v Tržiču so junija letos ob praznovanju 35. obletnice doma odprli zdravilni park. Namenjen je zlasti stanovalcem z demenco, saj jih spodbuja k različnim dejavnostim. Drugi stanovalci in zaposleni pa tu najdejo mir in sprostitev.

Ob obisku me receptorka popelje na vrt in mi pove, kaj vse so stanovalci doma sami posadili v dvignjene gredice. Pozneje mi direktorica doma dr. Anamarija Kejžar razloži, da so vse rastline, ki so jih posadili, ne samo užitne, temveč tudi zdravilne: koromač, žajbelj, bazilika, peteršilj, med začimbami pa se bohotijo tudi paprike, melancani, kumarice in jagode. Pestrost vabi tako stanovalce kot kuharje k uporabi svežih zelišč. Stanovalci pravijo, da so jedi takrat, ko vsebujejo sveža zelišča, še posebej okusne.

Direktorica še pove, da so se za gradnjo zdravilnega parka odločili ob zavedanju, da lahko z več gibanja in bivanja na svežem zraku ter dejavnostmi, ki so stanovalcem domače, kot je urejanje vrtička ali priprava zeliščnega sirupa ipd., prispevajo k počasnejšemu razvoju demence. »Tako smo naredili korak k večji kakovosti bivanja stanovalcev z demenco – k takšnemu življenju, kot bi si ga želeli tudi sami, ko bomo nekega dne odvisni od pomoči drugih.«

Več gibanja – manj demence

Park je zgrajen na podlagi mednarodnih strokovnih izhodišč. To pomeni, da so tla ravna, poti so dovolj široke, da se po njih hkrati lahko sprehajata stanovalca s hojco ali na vozičku, ni visokih ograd in s krožno potjo, ki spet pripelje na izhodišče. V vrtu rastejo rastline s privlačnimi barvami in vonji, park pa ponuja tudi kotičke za umiritev in različne dejavnosti. Stanovalcem z demenco veliko pomeni, da se lahko približajo fontani in se tam sproščajo, da lahko poduhajo rastline in pri tem obujajo prijetne spomine. Tudi gojenje zelenjave ima lahko zelo pomemben terapevtski učinek na ljudi z demenco. Barvna drevesa, kot sta rdečelistni javor in rdeči bezeg, pa jim služijo kot orientacijska točka.

Prav tako so pridobili tudi drugi stanovalci: že od prvega dne skrbijo za vrt, sadijo in plevejo, ga zalivajo. Park je lep tudi ponoči, saj so z namestitvijo luči dosegli posebne in že kar pravljične učinke. Park nameravajo še razširiti, tako da se bodo stanovalci z demenco lahko še svobodneje gibali. Hkrati bodo na tem oddelku naredili manjši prizidek, s katerim bodo pridobili dodatni dnevni prostor za druženje. Na strehi prizidka pa bodo izdelali teraso in tako bo manj gibljivim stanovalcem prvega nadstropja omogočen samostojen izhod na svež zrak s pogledom na park.

Dr. Anamarija Kejžar je postala direktorica šele pred dobrim letom in v tem času ji je uspelo izboljšati vzdušje v domu in kakovost bivanja stanovalcev do te mere, da se je povpraševanje po prostoru v njihovem domu podvojilo. Dober glas se hitro širi. Slogan Hiša prijaznih ljudi so si zaposleni izbrali skupaj, saj so ugotovili, da če se vsi skupaj želijo dobro počutiti, morajo biti prijazni – do stanovalcev, do sodelavcev in tudi do obiskovalcev, kot tudi stanovalci in obiskovalci do njih. Da zares skrbijo za dobro počutje stanovalcev, se vidi na vsakem koraku.

Pred kratkim so med zaposlenimi ugotavljali zadovoljstvo z njihovim delom in ugotovili, da se glede na delovno vzdušje uvrščajo zelo visoko. Veliko vlagajo tudi v izobraževanje. Za osebje oddelka za paliativno oskrbo imajo redne mesečne sestanke z dr. Matejo Lopuh, državno koordinatorico paliativne oskrbe za Slovenijo. Na oddelku za stanovalce z demenco so po mnenju svojcev naredili velik napredek, ko so uvedli stalno ekipo zaposlenih. Le tako lahko zaposleni dobro poznajo stanovalce in se znajo prilagoditi njihovim potrebam ter tudi željam in le tako se med njimi lahko razvije odnos. V prihodnosti želijo na vseh oddelkih uvesti podoben način dela.

Direktorica je zelo ponosna na to, da imajo nadpovprečno število prostovoljk, ki prihajajo v njihov dom, skoraj 30 jih je, njihovo število se še povečuje. Tudi to jim pomaga, da lahko delajo kakovostno, glede na to, da so normativi števila zaposlenih še vedno prenizki in se zaposleni sami ne morejo posvečati stanovalcem v tolikšni meri, kakor bi bilo v resnici potrebno.

Center za zunanje obiskovalce

V oktobru bodo odprli Center za aktivno in prijetno staranje, gerontološki regijski center, ki je namenjen zunanjim obiskovalcem, starejšim, ki ne živijo v domu, in njihovim svojcem. V njem bo prostor za tri temeljna področja dela: paliativno oskrbo, center dejavnosti in demenco. Znotraj paliativne oskrbe bodo svojcem umirajočih ponudili srečanja, svetovanje in pogovore po telefonu. Svetovanje po telefonu bo namenjeno tudi svojcem oseb, ki so zbolele za demenco. »Velikokrat vidimo, da so stiske, o katerih ljudje ne želijo govoriti, zelo velike, in včasih lažje pokličejo po telefonu. Zgodi se, da niti najbližjim ne povedo, kako zelo so obremenjeni s skrbjo za svojca, ki umira, ali pa za dementnega bolnika. K nam svojci oseb z demenco po pomoč pridejo šele takrat, ko so že povsem izčrpani. Ob tem pa se še obremenjujejo z občutki krivde, ker ne zmorejo v popolnosti poskrbeti za mamo ali očeta z demenco. Tako od sebe zahtevajo nemogoče, saj oseba z demenco sčasoma potrebuje 24-urno oskrbo.« V centru dejavnosti bodo prirejali tudi tečaje tujih jezikov, sproščanja, zdravstvena predavanja in pogovore. Vse dejavnosti bodo brezplačne. »Z dodatnimi dejavnostmi se bo dom lahko pokazal v svoji pravi luči, v domu se ves čas nekaj dogaja, ni dolgčasa. Tu nastaja veliko znanja in izkušenj, zakaj ne bi delili tega znanja tudi z zunanjimi še aktivnimi starostniki. Tako bodo lahko pridobili pozitivne izkušnje tako naši stanovalci kot tudi obiskovalci centra. Dom Petra Uzarja je – dom,« je še poudarila Anamarija Kejžar.

Maja Korošak