Št. 10, oktober 2015
-
Svet gibanja
Prijetni jesenski dnevi kar vabijo v naravo. Lepo vreme nas spodbudi h gibanju. Da to postane redno, pa potrebujemo predvsem vztrajnost. Strokovnjaki opozarjajo, da ima gibanje najrazličnejše terapevtske učinke, zato bi ga morali zdravniki predpisovati na recept. Prof. dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport poudarja, da je pomembno za vse generacije in še posebej za starejše ljudi, ker jim pomaga ohranjati moč in zdravje. Gibanje pomlajuje, najpomembnejša stvar pa je ohranjanje samostojnosti.
Za spremembo je zelo pomembna motivacija. Prepričana sem, da večina nas ve, kako je gibanje zdravo, a zmanjka nam volje in vztrajnosti, da bi to postalo naš način življenja. Nekateri najdejo motivacijo v vzornikih. Če je nekomu uspelo, zakaj ne bi tudi meni! V tokratni Vzajemnosti predstavljamo dve vzornici – športnici veteranki, ki sta začeli trenirati atletiko po upokojitvi. 68-letna Zvezdana Kržič iz Planine pri Rakeku tekmuje v teku na 60, 100 in 200 metrov, v metanju kopja, kladiva, diska in krogle ter že sedem let niza uspeh za uspehom.
Kazalo
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Pavel Koltaj
Odgovornost zaradi protiustavnega zakona Bralka iz Kopra je ena izmed tistih upokojenk, ki jim je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi odločbe Ustavnega sodišča letos opravil revizijo in ponovno odmeril pokojnino, in sicer zaradi dela plače, namenjenega notranjemu odkupu pri lastninjenju podjetja, pa ob njeni upokojitvi ni bil vštet v pokojninsko osnovo. Zanima jo, kdo je kriv in zakaj so jih prikrajšali za toliko let, še posebej, ker je bila protiustavnost z odločbo Ustavnega sodišča ugotovljena že leta 2002? Predlaga, da tisti, ki veliko govorijo, kako se borijo za upokojence, izborijo razliko tudi za nazaj.
IZPOSTAVE ZPIZ: Jesenice »Pred desetimi leti in več smo na naši izpostavi imeli neprimerno več zahtevkov s področja invalidskega zavarovanja, kar je bilo glede na težko industrijo (Železarna Jesenice) povsem razumljivo. Danes pa bistvenih razlik med področji izvajanja zavarovanja, torej med zadevami s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni več čutiti,« nam je najprej pojasnila vodja Zpizove jeseniške izpostave Edina Džamastagić.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz Naročnicami je na srečanjurazložila, daje odrasel sin, ki živi z njima, nezadovoljen s svojim življenjem, za kar krivi starša. V času njegovega odraščanja naj bi bila premalo pozorna do njega, po njegovem sta zanemarjala njegove potrebe, se mu premalo posvečala in podobno. Zaradi tega sedaj kot tridesetletnik ne more živeti normalno, starša izsiljuje za denar, grozi jima, da bo doma vse razbil, ju celo fizično napadel … Mama njegovim grožnjam popusti, da bo mir v hiši, vendar ni nič boljše. Ne posluša partnerja, ki ji prigovarja naj sinu postavita meje, kar pomeni, naj začne skrbeti sam zase.
Povprečja pokojnin se še znižujejo V veljavni zakonski ureditvi (tako pa je bilo tudi v preteklih) višino starostne pokojnine posameznega upravičenca ob njenem priznanju večinsko pogojujeta plača, prejeta v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in dolžina obdobja, prebitega v tem zavarovanju. Plača je podlaga za izračun pokojninske osnove, od katere se odmeri pokojnina v določenem odstotku, katerega višina je odvisna od dopolnjene zavarovalne dobe. To pa velja tudi za določanje višine predčasne pokojnine pred njenim zmanjšanjem zaradi predčasnega odhoda v pokoj. Višino invalidske pokojnin pa poleg tega pogojuje tudi starost, pri kateri je zavarovanec pridobil pravico do pokojnine. Vdovska in družinska pokojnina sta izvedeni pravici iz pokojnine umrlega, kar pomeni, da zanju veljajo že omenjena splošna pravila, njuni višini pa sta odvisni tudi od števila upravičencev.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
S poslanci o pokojninski blagajni in pokojninah Sredi septembra je Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide med drugim obravnaval tudi poročilo o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2014. Bistvene značilnosti je predstavil generalni direktor Marijan Papež, ki je poudaril, da je Zavod poslovno leto zaključil z zakonsko izravnanimi prihodki in odhodki v višini približno 4,98 milijarde evrov. Čeprav so se lani začeli kazati nekateri spodbudni trendi, pa je izpostavil tudi vse slabši gmotni položaj upokojencev.
Zbiralka atletskih rekordov Zvezdana Kržič je atletinja, ki tekmuje v številnih disciplinah, že sedem let niza uspeh za uspehom. Niste še slišali zanjo? Morda zato, ker ima 68 let. Dosežkom atletov veteranov pa mediji ne odmerjajo veliko prostora.
Družina Vidic – poosebljena glasba V občini Šmartno pri Litiji je priimek Vidic pogost; mnogi Vidici so med seboj tudi v sorodstvu in večina jih je tudi odličnih pevcev. Zato ne čudi, da je Rudi Vidic, predsednik Prosvetnega društva Šmartno, na gradu Bogenšperk organiziral festival Družina poje. Poleg ostalih družin je seveda zapela tudi njegova družina, pa tudi družina njegovega pokojnega brata, v kateri sta dva operna pevca – Jože in Darko Vidic. Jože Vidic je tudi nagrajenec Prešernovega sklada, Darko in Rudijeva hčerka Helena pa sta prejemnika študentske Prešernove nagrade.
Gradišča – spomeniki iz prazgodovine Arheologija je del dediščine, ki je očem običajno skrita. Nekateri kraji je imajo manj, nekateri več. Na Primorskem so najbolj tipična, množična in najlepša arheološka najdišča nedvomno gradišča.
Rezbari in ohranja kulturno dediščino Upokojeni gradbeni tehnik Mirko Kogelnik iz Podvelke ni le prizadevni zbiratelj predmetov naše kulturne dediščine, ampak tudi izvrsten rezbar, ki s starim kolarskim orodjem ročno izdeluje replike in imitacije nečk, mlinarskih zajemalk, gozdarskih kuhalnic, večnamenskih posod, flosarskih žlic, zajemalk za začimbe, žlic za polento in drugih gospodinjskih pripomočkov. Za osmero od njih je prejel tudi certifikat Obrtne zbornice Slovenije, ki potrjuje, da gre za izvirne izdelke domače obrti.
Zobozdravnik, ki rad mizari Mnogi, predvsem mladi ljudje, si pod vplivom čedalje bolj vsiljivih reklam, navadno želijo imeti čim bolj snežno bele zobe. »Toda bela barva še ne pomeni, da so beli zobje v resnici bolj zdravi. Celo nasprotno: rumenkasto obarvani so bolj kakovostni,« pravi doc. dr. Franek Klemenc, dr. stomatologije, danes pa upokojenec, ki rad mizari in potuje. Rad se ukvarja tudi s športom. Tako poleti kolesari, pozimi pa igra namizni tenis.
Snoval v Ameriki in na Kitajskem
Sol je iz vode rešen ogenj Pomemben del slikovitega Strunjana so soline. Pridobivanje soli iz morske vode je na našem koncu Jadrana ena najstarejših gospodarskih dejavnosti. Trgovanje s temi belimi kristalčki je odločilno vplivalo na razcvet Trsta, Milj, Kopra, Izole, Pirana. Ohranjena je listina iz druge polovice 13. stoletja, ki prva poroča o piranskih solinah. Nekateri strokovnjaki domnevajo, da so sol pridobivali iz morske vode na severovzhodnem delu Jadranske obale že davno pred prej.
V vasi z zavetno in prisojno lego je ves položni svet obdelan Gručasto vaško jedro z raztresenimi kmetijami leži na podoru na južnem pobočju Starega vrha, ki naselje varuje pred hladom s severa. Kljub višini (cerkev je 695, posamezne domačije na pomolih in rebreh pa do 740 metrov nad morjem) so podnebni pogoji, ki jih zagotavljata zavetna in prisojna lega, ugodni tako za prebivanje kot kmetovanje. »Če k temu dodamo še zelo rodovitno zemljo in pridne ljudi, je razumljivo, da v kraju še vedno prevladuje kmečko prebivalstvo, tako da je ves položni svet obdelan,« pravi 68 – letni upokojeni kmet Vladimir Štibelj z Dermotove kmetije Pod vasjo v Javorju 27 in pristavi, da v vasi danes sicer ni več nobene čiste kmetije, vendar je vseeno vse pokošeno, tudi najbolj strme grive.
Od zibelke do groba Janez in Marija Janežič iz Kopra sta pomembna glasnika in pričevalca o moči in vrednosti naše kulturne dediščine. Že več kot 40 let namreč zbirata predmete, ki so povezani s pomembnimi življenjskimi mejniki. Marsičemu sta se morala odpovedati, če sta hotela dati prednost svojemu konjičku. Vse predmete sta plačala s svojim denarjem, veliko časa in skrbi pa jima vzame tudi vzdrževanje in shranjevanje zbirke.
»Si nisem mislil, da bo tak' fajn!« Ples ne pozna let, oblik telesa in velikosti konfekcije Vsak lahko pleše in se tako razgiba, kar dobro vpliva na telesno počutje in razpoloženje.Še posebej so primerni plesi, kjer se pleše v skupini.
Ohranimo moč Danes nadgrajujemo septembrski paket, ki ga lahko uporabite za ogrevanje pred vsako aktivnostjo – tudi fizičnim delom doma. Poudarek je v krepitvi moči telesa, ki je izjemno pomembna prav v zrelih letih. Drugi in tretji vaji naj se izognejo ljudje s težavami v vratnem delu hrbtenice in z glavo.
Z močno voljo tudi na Triglav Marija Bašelj iz Žalovič pri Šmarjeških Toplicah je bila od leta 2007 do 2011 dvakrat operirana na hrbtenici in še na obeh kolenih, pa se kljub temu ne da. Pred dvema letoma se je v skupini sto žensk povzpela na Triglav. Da ima umetna kolena, je udeleženkam povedala šele po vrnitvi z našega najvišjega vrha. Pred tremi leti je precej shujšala in danes se veliko bolje počuti, zaželela pa si je tudi spremembo svojega videza.
Korenje in koleraba – samo zdravje Kot otrok sem poznala izključno rumeno korenje. Mama ga je kuhala za prašiče, v nedeljo pa dala v lonec, ko je kuhala juho. Moj mož pa je pod besedo korenje pomislil le na rdeče oziroma oranžno vrsto; dokler ni spoznal mene, drugega tudi poznal ni. No, korenje obstaja v še več barvah, tudi v beli in vijolični barvi, a se ju pri nas težje dobi.
Za skrajšati čakalne vrste V Splošni bolnišnici Celje, Splošni bolnišnici Izola in Ortopedski bolnišnici Valdoltra ter v štirih zdravstvenih domovih (Celje, Izola, Koper in Piran) se je septembra začel pilotni projekt obvladovanja čakalnih dob. Zaključen bo junija 2016 in na osnovi rezultatov bodo ustrezne rešitve sčasoma uvedene v celotni zdravstveni sistem.
Koža potrebuje nego in vlago V hladnejših mesecih je potrebno še posebej skrbno negovati in zaščititi naš največji organ - kožo. Zaradi centralnega ogrevanja je zrak v bivalnih prostorih pozimi bolj suh, tudi zunanji hlad in veter kožo izsušujeta. Poleg pogostejših okužb dihalnih poti so pozimi pogostejše tudi nekatere kožne bolezni.
Oskrba s pripomočki za inkontinenco Inkontinence, to je nehotenega uhajanja urina ali blata, je veliko več kot bi lahko sklepali po tem, kako pogosto se o njej pogovarjamo. Po podatkih Svetovnega foruma za inkontinenco je vseh težav z urinom in blatom skupaj več kot sladkorne bolezni, ki jo štejemo med najpogostejše kronične bolezni. Vendar je drugače nekomu reči, »imam sladkorno« kot »ne držim vode«, ali še huje, »ne držim blata«. Vsaka bolezen ima svojo socialno težo in o nekaterih med njimi se pogovarjamo samo z zaupnim zdravnikom ali najbližjimi, za katere vemo, da bodo to, kar bodo slišali, tudi prav sprejeli.
V starosti ležimo tako, kot si posteljemo pri srednjih letih Dejstvo je, da sodobna družba daje popolno prednost mladosti. Vse, kar je povezano s starostjo, je pojmovano kot negativno. Človek je v redu le, dokler je mlad in storilnostno naravnan. Ko postane manj uporaben, ga družba porine na stranski tir. O tem, kako biti srečen in zadovoljen s svojim življenjem tudi v starosti, smo se pogovarjali s Tjašo M. Kos, univerzitetno diplomirano psihologinjo iz Ljubljane.
Srečna v zeliščnem svetu Ime Mirjam Grilc je dobro poznano med ljubitelji zdravilnih čajev. Ta zeliščarka s Šenturske Gore namreč že vrsto let zalaga naše tržnice in trgovinice z zdravo hrano z nabranimi čaji, ki lajšajo to ali ono težavo. Na posestvu najdete do 60 različnih zeliščnih vrst, iz katerih temnolasa Mirjam potem dela tudi kreme in zdravilne izvlečke. Pozimi najde čas za pisanje knjig in zeliščnih koledarjev.
San Juan, največje mesto Karibov Portoriko (Puerto Rico) v vzhodnih Karibih je bil prvi večji otok na poti iz Evrope v Ameriko ter zadnje pristanišče na poti nazaj, kjer so se španske galeje oskrbele z vodo in hrano. Ugodna geografska lega in pasatni vetrovi so v mesto San Juan zanesli že Kolumba, na njegovem drugem potovanju čez Atlantik leta 1493. Poleg pomembne geografske lege ima otok tudi naravno pristanišče, ki je ladjam nudilo zavetje pred viharji.
Slivna – težišče Slovenije Po legendi naj bi med turškimi vpadi požgali kmetije in pobili vse domačine, le mlademu fantu so prizanesli in so ga odpeljali s seboj, da bi ga vzgojili v janičarja. Nekoč mu je uspelo pobegniti, s seboj pa je vzel še dekle, ki so jo Turki tudi ugrabili. Pobegnila sta na konjih in s seboj vzela sadike dreves, ki so jih gojili v Turčiji. Po več letih odsotnosti se je fant po gibanju sonca še vedno spomnil smeri, iz katere so ga pripeljali in tako sta našla pot do njegove domače vasi. Tu sta posadila drevesa - slive, ki sta jih prinesla iz ujetništva in vas se zato imenuje Slivna …
Slovenski narod branja ne bo opustil Torta, v trenutku upihnjene svečke, kar kaže, da je slavljenec Slavko Pregl v dobri kondiciji, mehurčki, zborček predstavnikov Mladinske knjige, povabljencev in novinarjev je zapel: Vse najboljše za te … pa še izid dveh novih knjig Pravljica za punce, fante in ostale - izbor njegovih kratkih zgodb ter Prerok na tankem ledu, namenjene odraslim bralcem. Tako je založba počastila prvih sedemdeset let enega najbolj branih slovenskih pisateljev Slavka Pregla, ki je v njej preživel četrt stoletja.
Jesensko sajenje priljubljenih vrtnin Česen in čebula sodita med najbolj priljubljeni vrtnini v domačem vrtu.Jesenski česen sadimo od druge polovice oktobra naprej, tudi novembra ali januarja ni prepozno. Sadimo ga vsaj 2 do 3 tedne pred tem, ko zemlja zmrzne. Vse pa je odvisno od nadmorske višine, lege in podnebja. Jesensko čebulo oz. čebulček pa sadimo konec septembra in oktobra.
Plašči in jakne Letošnji plašči vas bodo navdušili z ravnimi kroji, globokimi rokavnimi izrezi, velikimi ovratniki, mehkimi materiali. Poleg nevtralnih barvnih odtenkov so modne tudi močne barve. Vsaka izmed vas si bo morala najti ustrezen kroj, kajti novi modeli niso primerni prav za vsako postavo ali telesno višino.
Zelene vrtne pregrade Ograja v vrtu ali okoli njega je včasih potrebna in sploh ne pomeni zaplankanosti pred sosedi! V primerjavi z lesenim plotom ali žično ograjo imajo živice ali žive meje ob svojih pomanjkljivostih tudi znatne prednosti. Z njimi se lahko ustvarjalno poigramo, saj je na voljo precej za to primernih rastlin. Tako so lahko živice razkuštrane in cvetoče, lahko pa tudi le zimzelene in strogo postrižene.
Kostanjev gozd skozi desetletja
Okna niso le ogledalo hiše Poleg fasade so okna tisti del hiše, ki pusti na mimoidoče največji vtis. A za stanovalce so prav tako kot videz pomembne tudi njihove druge lastnosti.
Uredimo grob drugače Okrog dneva mrtvih pokopališča obišče več ljudi kot po navadi, zato njihovi ureditvi pred praznikom posvečamo večjo pozornost. Za grob, kjer počivajo naši najdražji, skrbimo in ga negujemo v spomin nanje, pa tudi zato, ker bo verjetno nekoč tudi naš poslednji dom. Včasih smo bili pri izbiri rastlin omejeni predvsem na marjetke in mačehe, danes je izbira večja, tako da se lahko odločimo za različne zasaditve, odvisno, kako veliko površino imamo, koliko časa lahko namenimo vzdrževanju groba pa tudi, kaj nam je bolj všeč.
Posadimo česen Česen lahko štejemo za naravni antibiotik, saj številne raziskave potrjujejo njegovo antivirusno, protibakterijsko in fungicidno delovanje. Prav tako je tudi močan antioksidant in zelo blagodejno deluje na imunski sistem. Najbolje je, če jemo domačega. Kitajski česen namreč obsevajo ali pa ga »impregnirajo« v kemikalijah, da preprečijo razvoj glivičnih obolenj. Sedaj je pravi čas za sajenje česna, saj bo jesenska saditev obrodila obilen pridelek.
Sklepanje življenjskega zavarovanja Pri sklepanju različnih oblik zavarovanj so laični državljani ob poplavi različnih produktov in storitev, ki jih tržijo številne zavarovalnice razumljivo nekoliko zmedeni. Še posebej starejši del populacije pogosto ne ločuje med prednostmi in slabostmi posameznega zavarovanja. Še več – marsikdo ne ločuje niti tega, kaj s sklenitvijo neke zavarovalne police sploh zavaruje. Ali samega sebe v primeru bolezni ali invalidnosti? Ali morda svoje družinske člane v primeru smrti? Ali pa morda želi z zavarovanjem le varčevati za prihodnost?
Gibanje nas pomlajuje Prof. dr. Vojko Strojnik, vodja kineziološkega laboratorija na Fakulteti za šport univerze v Ljubljani, ugotavlja, da nam ustrezna vadba pomaga dolgo ohraniti ne le gibljivost in moč, ampak tudi samostojnost.
»Srečen sem, da še govorim« »Ko sem zbolel za demenco, so mi nekateri rekli, da me je bog grdo kaznoval. Morda pa je le hotel, da naredim nekaj dobrega za vse osebe z demenco,« pravi James McKillop, ki je ustanovil prvo skupino za samopomoč dementnih bolnikov v Evropi.
Treba je dajati, če hočeš jemati
Park spodbuja dejavnosti V Domu Petra Uzarja v Tržiču so junija letos, ob praznovanju 35-letnice doma, odprli zdravilni park. Namenjen je zlasti stanovalcem z demenco, saj jih spodbuja k različnim aktivnostim. Drugi stanovalci in zaposleni pa tu najdejo mir in sprostitev.
Hoja pelje do zdravega staranja Hoja je osnovna oblika gibljivosti. Dokler star človek lahko hodi, se čuti samostojnega. Stari ljudje si malokaj želijo bolj, kakor to, da jim ne bi odpovedale noge. Navada redne hoje varuje in krepi zdravje – telesno, duševno in socialno. Iz reprezentativne nacionalne raziskave Staranje v Sloveniji bomo pogledali podatke o tem, koliko hodimo slovenski prebivalci, ki smo stari 50 let in več.
Niste krivi! Niste sami! Obstaja pomoč!
