Pliska – ptica, ovca ali riba?
Nad vasjo se dviguje markantna cerkev.
Ime Pliskovica me je še najbolj spominjalo na nekaj v povezavi z morjem. In ja, našel sem jo na Primorskem. Natančneje na Krasu. Imenuje pa se po pticah, belih pastiricah, ki jim pravijo pliske, ker z repom udarjajo po tleh. Tudi najbolj živahne ovce v čredi so poimenovali pliske. In ker je bilo ovčarstvo nekoč tod najpomembnejša kmetijska dejavnost, je dobil kraj ime Pliskovica.
Obstaja pa še ena možnost, ki se opira na kroniko kraškega župnika Albina Kjudra. Bližnji hrib Volnik je bil gol in kraju blizu golega hriba so rekli »Blizu govca«, kar je morda privedlo do imena Pliskov(i)ca …
Po malo starejši razlagi naj bi bile pliske tudi ribe, ki so nekoč živele v okoliških kalih – vodnih zbiralnikih za napajanje živine. Te zgodbe se iz mladih let spominja predsednica Društva za razvoj Pliskovice Breda Durcik. Klepetala sva na dvorišču stare ohranjene domačije Petelin-Durcik, na kateri gostom ponujajo prenočišča pa tudi domači teran. »Gostje so vedno spraševali: 'Kako živite tukaj?'« pravi Breda. »In smo rekli, pridite pa boste videli! Tako smo letos spomladi že petič po vrsti pripravili dobro obiskano prireditev Dan borjačev, na kateri mnogi vaščani odprejo vrata svojih dvorišč. Tako lahko obiskovalci spoznajo življenje v vasi ter pokusijo, kaj dobrega tu pridelamo.«
Društvo združuje vaščane pa tudi prijatelje in znance iz okoliških krajev. Sodelujejo na številnih prireditvah, seveda tudi na eni najbolj znanih – Praznik terana in pršuta v sosednjih Dutovljah. Septembrsko trgatev popestrijo s folklorno prireditvijo pod latnikom s trtami prijateljstva. Trte so posadili pred vaško trgovino leta 2004, pred sprejemom Slovenije v EU, in vsaki državi članici namenili eno trto. Kasneje se jim je pridružila še sadika najstarejše vinske trte iz Maribora.
Kamnite umetnine
Stara domačija je urejena v mladinski hotel.
Tretja prireditev, ki poživlja vas, pa je Festival kamna, na katerem se obiskovalci seznanjajo s kamnitimi stavbnimi elementi, značilnimi za Kras, in se tudi poskusijo v kamnoseštvu. Na delavnicah sodeluje vaški kamnosek Jernej Bortolato, nadarjen samouk, ki je v desetletju posvečanja starodavni obrti iz ljubiteljskega navdušenca postal pravi umetnik. Za svoje delo je prejel številna priznanja, vključno z zlato vitico, najvišjim priznanjem, ki ga Obrtna zbornica Slovenije podeljuje za pomemben ustvarjalni opus na področju obrti.
Jerneja žal ni bilo doma, zato me je po njegovi galeriji pri domači hiši popeljal njegov oče Ivan. Eden dejavnejših upokojencev v vasi je bil zelo zgovoren: »Tudi jaz s sinom delim ljubezen do oblikovanja kamna. A za delo nimam prave roke. Imam pa zamisli, kakšen izdelek bi želel videti …« Ponosno pokaže stare portale obnovljene hiše ter podporne kamne, na katerih me opozori na starodavno znamenje v obliki rože s šestimi cvetnimi listi – morca. Znamenje izvira iz poganskih časov, a ga je še mogoče najti na marsikateri kraški hiši in celo v cerkvah, varovalo pa naj bi pred strelo in požarom.
Le nekaj metrov stran od hiše mi je na robu domačega vinograda pokazal še eno kamnito umetnino – vola. »Ni se mi zdelo prav, da so voli kar izginili s kraških polj, saj smo jim nekoč dolgovali preživetje.«
Nekoč je bilo v okolici vasi veliko kalov, vodnih zbiralnikov z glinenim dnom za napajanje živine. Žal mnogih ni več. Nekaj jih lahko spoznate ob krožni poti Od kala do kala. Za potrebe ljudi so vodo pred uvedbo vodnjakov hranili v odprtih vodnih zbiralnikih, obzidanih s kamnom. V zvezi z njimi mi Ivan pove šalo: »Ali veš, zakaj Kraševci plavamo v krogih, ko pridemo na morje? Ker smo se naučili plavati v okroglih zbiralnikih vode!«
Metle in hotel
Pliskovčanom so včasih rekli »metlarji«, ker so izdelovali metle, značilne za ta kraj. In Ivan je eden redkih, ki jih še zna izdelovati. Je tudi godec, saj igra na posebno glasbilo, ki mu pravi basškaf, narejen pa je iz vedra in napete vrvi. S prijateljem sta se pred časom poimenovala Metlarja ter popestrila marsikateri vaški dogodek in celo posnela zgoščenko. Zadnje čase Ivan igra v novi zasedbi z dvema zamejskima Slovencema. Eden igra violino, drugi harmoniko. Pri muziciranju so kar uspešni, saj so obredli že lep kos Evrope, od Londona pa do Pariza.
Mnoge obiskovalce Pliskovice k večdnevnemu postanku pritegne mladinski hotel, urejen na 400 let stari, a skrbno obnovljeni Slamčevi kmetiji. Kar presenetljivo veliko jih zaide na ta razmeroma odročen konec s slabimi avtobusnimi povezavami. Na voljo imajo nekaj skupinskih sob, nekaj manjših pa je urejenih na podstrešju. V stari kamniti hiši z velikim vrtom je vedno živahno, saj je hotel odprt vse leto in nikakor ni namenjen le mladim. Prihajajo predvsem gostje, ki si želijo dejavnih počitnic. In za te je na Krasu obilo možnosti. V hotelu organizirajo različne vodene dejavnosti – od spoznavanja vasi, domačij, urejenih okoliških poti (Pliskina pot) do pohodništva v družbi osličkov.
