Knjižne redkosti v Nazarjah
Frančiškanski samostan Nazarje hrani v svoji knjižnici zgodovinsko pomembne knjige. Umetniško ter zgodovinsko pomembni sta tudi tamkajšnji loretska kapela in župnijska cerkev Marijinega oznanjenja.
Zapuščina škofa Slomška
Na apnenčasti vzpetini s prastarim imenom Gradišče, nad izlivom Drete v Savinjo, stojita župna cerkev in samostan Nazarje. Tu je znana romarska pot. Prvotno Marijino cerkev je po vzoru nazareške hišice dal v času od leta 1624 do leta 1625 zgraditi ljubljanski škof Tomaž Hren. Ljubljanski škof Rajnold Scarlichi je leta 1632 izročil cerkev frančiškanom bosansko-kranjske province. Ti so leta 1639 na griču postavili samostan in v letih od 1661 do 1666 zgradili zdajšnjo dvostolpno cerkev v poznorenesančnem slogu. Do cerkve na hribčku vodi popotnike 193 vijugasto speljanih stopnic. V Nazarjah je bil rojen dr. Franc Gross (1851–1892), sodnik in ustanovitelj ter prvi dirigent pevskega zbora ljubljanske Glasbene matice.
Predniki nazarskih frančiškanov so zbežali iz Bosne pred krvoločnimi Turki. V Nazarjah so se zavzeto lotili gradnje samostana, potem pa so zbirali knjige. Potrebovali so jih za redno izobraževanje, delovanje teološke šole in ljudske šole.
Samostan ima bogato knjižnico, ki je bila ustanovljena leta 1752. Samostanski bratje jo radi pokažejo številnim obiskovalcem iz Slovenije in zamejstva. Dragocene so različne izdaje Svetega pisma, hranijo pet inkunabul, ki so izšle tik pred koncem petnajstega stoletja. Med zaklade slovenske kulturne dediščine vsekakor spadajo prevodi Trubarjevih evangelijev, Dalmatinova Biblija in druge knjižne redkosti. V knjižnici hranijo tudi nekatere druge zanimivosti. Med njimi so pero, pismo in rožni venec škofa Antona Martina Slomška. Pred okoli 320 leti je v samostanu začela delovati lekarna, edina v Zgornji Savinjski dolini. Eden najpomembnejših samostanskih lekarnarjev in kirurgov je bil pater Aleksander Perger.
Leta 1786 je bila v Nazarjah ustanovljena javna ljudska šola. Vodili so jo in v njej poučevali izključno frančiškani. Šola je delovala vse do začetka druge svetovne vojne, ko so nemški okupatorji zasedli samostan, tamkajšnje frančiškane pa so odvedli v zapor in v izgnanstvo. Poleti leta 1944 so samostan minirali partizani. Leta 1946 so se frančiškani vrnili iz izgnanstva in s pomočjo domačinov začeli samostan pospešeno obnavljati.
Kopija loretske kapele v Evropi
Cerkev ob samostanu v Nazarjah je bila zgrajena v poznorenesančnem slogu.
Zanimiva je kapela, ki stoji na griču nad gradom Vrbovec. Postaviti jo je dal ljubljanski škof Tomaž Hren. V mladosti je namreč težko zbolel, zato se je zaobljubil, da bo, če ozdravi, v zahvalo poromal v Loreto. Po priprošnji božje matere Marije naj bi resnično ozdravel. Iz Loreta si je priskrbel načrt in mere za kapelo. Poslikava v njej je bilo delo Frana Jelovška, a jo je v poznonazarenskem slogu leta 1888 preslikal T. Fantoni. Neorenesančni glavni oltar v cerkvi in oltar je v letih 1885 in 1897 izdelal J. Vurnik mlajši.
Samostanska knjižnica hrani nekaj zgodovinsko pomembnih knjig
In še pogled v zgodovino. Po ustnem izročilu naj bi leta 1291 prinesli nazareško hišico iz Palestine prek Dalmacije štirje angeli na Trsat (kraj nad Reko na Hrvaškem) in od tam leta 1294 v Loreto v Italiji. To je majhen kraj ob reki Musone blizu Ancone. Loretsko kapelo je krasil kip tako imenovane črne Marije, a ga je dal Napoleon odnesti v Pariz in je zdaj v tamkajšnjem Louvru.
Škof Hren je loretsko kapelo imenoval Nazaret. Pozneje pa je celotno naselje z okolico dobilo ime Nazaret, ki se je v obliki Nazarje ohranilo vse do danes.
V bližini, na sotočju Drete in Savinje, stoji grad Vrbovec oziroma nekdanji Altenburg. Grad je bil do leta 1286 v posesti oglejskih patriarhov, nato so ga prevzeli grofje Altenburški, za njimi grofje Celjski in drugi. Leta 1615 ga je kupila ljubljanska škofija. Leta 1992 so poslopja sodobno preoblikovali po načrtih arhitekta S. Sekavčnika. V gradu med drugim deluje muzej gozdarstva in lesarstva.
Informacije: Frančiškanski samostan, Samostanska pot 50, 3331 Nazarje, tel. št.: 03 583 19 93
