Spravilo vrtnin in shranjevanje v kleteh
Vse do prvega mraza pobiramo in shranjujemo radič, zelje, glavnati ohrovt in še nekatere druge vrtnine. Posebno pozornost pri tem namenjamo optimalnemu času spravila in primerno urejeni kleti. Shranjujemo samo zelenjavo, ki nima znakov glivičnih okužb, posebno pozornost pa namenimo tudi kontroli skladiščnih škodljivcev.
Z vrta najprej pospravimo radič štrucar, rdeči glavnati radič pa ostane na vrtu do decembra. Prezimne sorte radičev ostanejo na prostem za rezanje glavic spomladi. Lahko ga tudi izkopljemo in pripravimo za siljenje. To naredimo novembra. Pozneje ga skladiščimo tako, da ga izkopljemo s korenino in vsakega posebej zavijemo v časopisni papir. Hranimo ga v hladni kleti ali hladilniku.
Pozne in zgodnje sorte zelja lahko na vrtu ostanejo vse do mraza, običajno ta čas nastopi konec oktobra ali na začetku novembra. Zelje lahko kisamo ali skladiščimo v hladnih in vlažnih kleteh. Mogoče je tudi skladiščenje v zabojih, zasipnicah ali toplih gredah. Glavnati ohrovt običajno vzgajamo za poznojesensko in zimsko pridelovanje. Glave režemo takrat, ko so že izpostavljene nizkim temperaturam, tako je nekoliko okusnejši in vsebuje več vitaminov, zato jeseni ne hitimo s spravilom. Če zima ni prehuda, glavnati ohrovt na vrtu počaka tudi do januarja, najbolje je, da ga režemo za sprotno porabo. Shranimo ga lahko tudi v plitve zabojčke, ki jih hranimo v vlažnih in hladnih kleteh. Če očistimo zunanje liste, ga lahko posadimo tudi v vlažen pesek, tako bo v kleti počakal še dalj časa.
Pri brstičnem ohrovtu ne odstranjujemo vrhnjih listov, saj varujejo brste pred poškodbami zaradi mraza. Večji pridelek dobimo, če najprej oberemo spodnje brste, zgornje pa pustimo, da se še naprej razvijajo na rastlini, saj se pri večini sort najprej razvijejo spodnji brsti. Za krajši čas brste skladiščimo v hladilniku. Trgamo jih sproti, ko so primerno veliki. Na vrtu v tem času pobiramo še repo, podzemno kolerabo, črno redkev, špinačo, blitvo, motovilec, peteršilj ter drugo listnato zelenjavo. Zaradi deževne jeseni opazimo na kitajskem zelju gnitje, zato ga čim prej pospravimo z vrta.
Shrambe brez škodljivcev
V shrambah in kleteh lahko zasledimo različne škodljivce, ki nam lahko uničijo pridelek. V shrambah najdemo razne molje in vešče ter mokarje in žužke. V kleteh pa se nemalokrat naselijo miši in podgane, ki so zelo nevarne zlasti zaradi prenosa najrazličnejših bolezni. Bolezni se prenašajo z okuženo hrano in vodo, ki jo glodavci onesnažijo z iztrebki, urinom in dlako. Za ukrepanje proti mišim in podganam uporabite vabo na osnovi koruznih storžev. Vab iz peletov koruznih storžev ni treba zaščititi pred otroki in domačimi živalmi, saj so povsem varne. Pri nastavljanju strupenih vab pa velja biti skrajno previden, saj lahko zaradi njih pogine maček ali pes. Vsekakor se strupenih vab ne smejo dotikati otroci.
