Gradili smo, kot da bomo vedno mladi
STARANJE V SLOVENIJI
Foto: Shutterstock
Pred več desetletji smo se vselili v novo hišo. Ko je bila prvič na obisku moja mama, je hvalila, da je lepa, nato pa dodala: »Postarati se pa ne boš smel!« Vprašujoče sem jo gledal, češ, kaj misli, zato je dodala: »Stopnic je veliko.« Poleg stopnic otežujejo življenje v starosti tudi visoke kopalne kadi, pragi, preozka vrata. Raziskava 50 in več let starih prebivalcev Slovenije je opozorila na te ovire za samostojno staranje doma. V prihodnjem nacionalnem sistemu dolgotrajne oskrbe moramo slediti evropskim sosedom tudi z ozaveščanjem o prilagajanju stanovanj za starost in z javno pomočjo pri tem.
Prebivalci Slovenije, ki so starejši od 50 let, morajo prehoditi povprečno malce več kot 15 stopnic, da pridejo do svojega stanovanja. Dokler je človek pri močeh, mu hoja po stopnicah krepi zdravje. Ko pa opeša, je lahko nekaj stopnic tako huda ovira, da postane ujetnik v svojem stanovanju.
Malce manj kot polovica od 750.000 prebivalcev Slovenije, starih nad 50 let, stanuje v pritličju, dobra tretjina v prvem nadstropju. Skoraj deset odstotkov od tistih, ki živijo v nadstropjih, je odgovorilo, da bi nujno potrebovali dvigalo. Ko ta podatek preračunamo na vse prebivalce te starosti, se pokaže, da je pri nas več kot 25.000 starejših ljudi jetnikov v svojem stanovanju, ker ne morejo hoditi po stopnicah.
Nad 250.000 starejših stanovalcev, ki živijo v nadstropjih, ki nimajo dvigala, je dejalo, da ga zdaj še ne potrebujejo. Ti imajo z vidika gibalne samostojnosti v primeru starostnega pešanja tri možnosti: da se pravočasno preselijo v pritličje ali v stanovanje z dvigalom, da vgradijo dvigalo ali pa jim ob starostnem pešanju grozi žalostna usoda tistih, ki so odgovorili, da bi dvigalo potrebovali, pa ga nimajo. Ljudje se po 60. letu starosti res pogosteje selijo v pritličje, zlasti v družinskih hišah. Tudi gradbene adaptacije za samostojno življenje starejših in gibalno oviranih ljudi so danes po Evropi zelo v ospredju. Naglo se razvijajo stopniščna invalidska dvigala ter enostavna dvigala z dvorišča v prvo nadstropje.
Zadnja štiri desetletja prejšnjega stoletja smo zgradili večino družinskih hiš in večstanovanjskih stavb, v katerih se zdaj staramo. Tudi do pritličja teh stanovanj vodi običajno nekaj vhodnih stopnic. Za starejše ljudi, ki se gibljejo s pomočjo hoduljice ali vozička, je vsaka stopnica velika ovira. Za samostojen izhod iz hiše je nekaj vhodnih stopnic brez klančine skoraj enaka ovira kakor življenje v višjih nadstropjih brez dvigala. Sodobna, starosti prijazna gradnja je takšna, da niti po stanovanju niti iz stanovanja do ceste ni nobene višinske ovire.
Samostojno življenje in varno hojo po stanovanju ovirajo v pozni starosti tudi pragi. Obnje se človek spotakne, pade in se polomi. Poškodbe zaradi padcev v starosti povzročijo dvakrat več smrti kakor prometne nesreče. Tudi kopalnic večinoma nismo gradili za varno uporabo ob starostnem pešanju. Primerna je kabina za prhanje z nameščenimi držali in sedežem, ne pa visoka kopalna kad. Držala ob umivalniku in stranišču tudi olajšajo uporabo starejšemu človeku. Če je človek na invalidskem vozičku, mu samostojno življenje ovirajo preozka vrata po stanovanju, zlasti tista v sanitarije.
Ovire lahko odstranimo
V luči prihajajočega vala starega prebivalstva čakata Slovenijo v naslednjih letih informiranje o stanovanjskih adaptacijah za samostojno bivanje starejših ljudi, ki jim pešajo gibalne zmožnosti, ter izvajanje teh prilagoditev.
Večina evropskih držav je pred letom 2000 sprejemala sodobne nacionalne sisteme za dolgotrajno oskrbo. V njih so posvetili posebno pozornost prilagajanju stanovanj za lažje in varnejše gibanje v starosti. Sistematično ozaveščajo ljudi, kako prilagoditi stanovanje za samostojno življenje v starosti. Z javnimi sredstvi sofinancirajo te posege; večinoma dobi človek okoli 2.500 evrov nepovratne subvencije. Takšna prilagoditev stanovanja je osebni in javni prihranek. Marsikateri, ki bi sicer moral v drago oskrbovalno ustanovo, živi naprej doma. To je za skupnost najceneje. Velika večina starih ljudi si tudi najbolj želi živeti doma.
Prilagajanje stanovanj za starost je torej velik izziv Slovenije v prihodnjih letih. Kako ga bomo obvladali, je odvisno predvsem od nacionalnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga vlada pripravlja.
