Miklavž ne peče le piškotov
Kadar se decembra večerno nebo obarva rožnato, pravijo, da Miklavž piškote peče. Te potem angelčki natresejo v peharčke na tisti težko pričakovani večer. Velikokrat se v njih poleg piškotov znajdejo še medeni ali kvašeni parklji, ki jih imamo vsi zelo radi. Ker smo po malem vsi Miklavževi pomočniki, ni narobe, če se dela lotimo doma.
Za kvašene sladke parklje potrebujemo sladko in masleno kvašeno testo. Več kot je masla ali druge maščobe, dalj časa bodo vragci obstojni. Maščoba tudi otežuje vzhajanje, kar je v takem primeru zelo zaželeno, da počasi vzhaja, se ne napihne preveč in parkeljček kolikor toliko obdrži obliko. Izberemo lahko katero koli kvašeno testo, na primer tisto za potico, vendar ga moramo krepkeje sladkati in vanj vmešati več maščobe.
Oblikovanje je posebna dogodivščina. Potrebujemo le daljši svaljek, ki ga na vsakem koncu zarežemo z nožem ali pekarsko paletko/kartico, da dobimo noge oziroma rogove. Naš parkelj je lahko kosmat, če večkrat s škarjicami zarežemo v testo, še bolje je, če ga potresemo z makom, ali silno »okrancljan«, če mu rožičke svedrasto zavihamo navznoter ali navzven in okrasimo z lešniki ali semeni. Ker ti parkeljčki niso prav nič strašni, prej zanimivi in nagajivo poredni.
Najboljši so sveže pečeni, še topli, ampak taki ne morejo v Miklavževe vrečke in pred sosedova vrata ali v peharčke. Zato jih ohladimo na mrežici in ohlajenega vsakega posebej zavijemo v celofan, polietilensko vrečko za gospodinjstvo ali v posebne napol celofanske darilne vrečke, ki jih navadno uporabimo, kadar podarimo piškote. Potrebujemo le še darilni trakec, da s pentljico zavežemo svoj paketek. Ali veste, kaj je najboljše pri teh parkljih? Da jih naslednji dan ali še kakšen dan kasneje za zajtrk namakamo v mleko, kakav ali belo kavo in pohrustamo.
Sladki parklji
Za 8 parkljev potrebujemo:
1 kg moke
pol litra toplega/mlačnega mleka
1 kocko svežega kvasa
150 g sladkorja
lupinico neškropljene limone ali pomaranče
pol žličke soli
150 g masla ali druge maščobe
pol dl sončničnega olja
po želji 1 do 2 vrečki vaniljevega sladkorja in 2 rumenjaka
Za premaz pred peko:
1 žlico masla ali margarine
1 žlico sladkorja
2 žlici mleka ali vode
Priprava: v skledo presejemo moko, sol, dodamo limonovo lupinico in sladkor. Premešamo.
V polovici mleka posebej raztopimo kvas in ga prilijemo moki (če ste se odločili, da boste testu dodali rumenjake, je zdaj pravi čas zanje). Začnemo mešati in postopno prilivamo preostalo mleko.
Posebej raztopimo maslo in ga počasi prilivamo v testo. Začnemo gnesti. Gnetemo ga vsaj 15 minut, z električnim mešalnikom pa približno 7 minut, da dobimo povsem elastično in gladko testo. Oblikujemo hlebček, ga damo v posodo, pokrijemo z mokro krpo in pustimo vzhajati na toplem uro do ure in pol, da lepo naraste.
Vzhajano testo razdelimo na 8 delov in oblikujemo svaljke, dolge približno 20 cm. Vsakega na konceh zarežemo, da dobimo noge in rožičke. Te potem le razpremo, podaljšamo in svedrasto zavijemo, zavihamo, nogice lahko tudi malce zarežemo, da dobimo parkeljčke, itd. Pomembno je, da je parkelj povsod približno enako debel, sicer se tanjši deli med peko zažgejo.
Potem s škarjami v testo zarežemo oči, nos, usta, v zareze vstavimo bučna semena, rozine, poper. Rozine se sicer med peko grdo zažgejo, še najbolj se obnesejo bučna semena. Lahko pa parkljem za jezik vstavimo košček rdečega papirja. Zarežemo tudi povsod po »telesu«, da dobimo kosmate parkeljčke. Položimo jih v pekač, obložen s papirjem za peko, in pustimo vzhajati približno pol ure.
Pred peko jih tanko premažemo z raztopljenim premazom, po želji potresemo še z makom, sezamom in damo v segreto pečico. Pečemo jih 20 minut pri 180 stopinjah.
Opomba: testo lahko brez težav pustite počasi vzhajati čez noč v hladilniku, ga naslednji dan oblikujete, nato parklje pustite vzhajati dalj časa, saj se mora testo najprej ogreti in šele nato vzhajati.
Različica: del sladkorja nadomestite z medom.
