V sozvočju z zemljo, človekom in vesoljem
Meta Vrhunc nas neutrudno uči, da hrana ni le snov, ampak tudi energija. In da je energija snovi nadrejena. Pred dvajsetimi leti, ko se je vrnila iz Nemčije v Slovenijo, je začela glasno govoriti o antropozofiji, o biodinamičnem kmetovanju oz. gospodarjenju, o sozvočju z vesoljem in zemljo – in ne nazadnje – o sozvočju z nami samimi.
Meta Vrhunc
Ustanovila je prvo društvo za biodinamiko, imenovano Ajda, danes pa jih je v Sloveniji že 16. So del mednarodnega gibanja za prihodnost zemlje in človeka, ki ga na področju hrane predstavlja oznaka Demeter. Ime ima po grški boginji plodnosti in je pojem najodličnejše zdrave hrane. Meta Vrhunc je angažirana borka za zdravo Slovenijo. Njena predavanja so zelo obiskana, njeni članki so brani kot bestselerji. Brez politične podpore in drugih vplivov moči ji je uspelo premikati meje in ozaveščati široke množice o tem, kaj je zdrava hrana in kakšna naj bo naravnanost sodobnega človeka do narave, do sveta in do samega sebe.
Ona je tista, ki je nam in stroki povedala, da ima moderno pridelana in predelana hrana le malo vitalnih energij, saj jo za bohotnejšo in hitrejšo rast gnojimo z 'mrtvimi' mineralnimi gnojili, do t. i. tehnološke zrelosti pa ji moramo pomagati z zdravili. »Taka hrana je 'prazna', človek se ne nasiti, zato se najeda in v sebi kopiči obremenjujoče prazne maščobe in strupe. V moderno pridelani hrani ni vitalnih energij, ki bi človeka nahranile v fizičnem smislu, kaj šele da bi ga okrepila v duhovnem smislu in ga 'opremila' za to, da bi bil lahko ustvarjalec svoje boljše prihodnosti. Vitalne energije vsebuje le hrana, ki jo pridelamo po načelih ekološkega kmetovanja, še boljše je, če jo pridelamo po biodinamični metodi. Ta poteka v skladu z ritmi zemlje in vesolja, ki rastlino obogatijo s skrivnostnimi, a nujnimi energijami,« razlaga naša sogovornica. Poudari tudi, da za tako pridelavo hrane potrebujemo kar nekaj novega znanja; nekaj tistega, kar uči t. i. moderna agronomija, pa moramo zavreči. Predvsem pa je treba spoznati Steinerjevo 'pravljico o stvarjenju ter napajanju življenja Zemlje in človeka iz kozmosa', potem pa se lotiti dela po njegovih napotkih. Tega znanja je tudi v Sloveniji že veliko. Najprej pa moramo zaupati in delati skladno z vplivi kozmičnih situacij, opuščati mineralna gnojila in fitofarmacevtska sredstva, krepiti zdravje rastlin s čaji ipd. »Presenečeni bomo nad obilnim pridelkom, polnim vitalnih energij, zato nas taka hrana hitro in zdravo nasiti,« razlaga Meta Vrhunc. Dodaja še, da znanost ne zna zajeti vitalnih energij, zato so te zanjo nepomembne. »Pa vendar vemo, da na zdravje vplivajo mnoge nemerljive razsežnosti – tudi motiviranost, duševnost z občutki veselja, bolečina, žalost … In prav rastlina je (lahko) naša hrana vitalnosti.«
Zakaj imajo krave rogove?
Meta Vrhunc nam govori o kozmičnih ritmih tudi v povezovanju z izdelovanjem in uporabo biološko-dinamičnih pripravkov. Po biodinamični metodi dvoje teh zori v kravjih rogovih: »Rogovi pri kravah nimajo le obrambne funkcije, ampak so za kravo predvsem organ, ki skrbi za red v njenem organizmu, na neki način pa so tudi njeno čutilo za vesolje. Mleko krav brez rogov se na fizični ravni kaže kot dezorganizirana snov, na energijski ravni pa kot kaos. Sodobna znanost pa je v svojem nerazumevanju teh zakonitosti določila, da krava ne potrebuje rogov, in nas je s tem oropala vsega najpomembnejšega, kar nam krava daje kot hrano. Red je namreč najvišji pojem zdravja. Skrajni čas je, da se zavemo, da je v naravi vse na svojem mestu.«
Razmišlja, da sodobna znanost na sistemski ravni še vedno ignorira biodinamiko zato, ker pri tej metodi v ozadju nihče nič ne zasluži. Brezbrižnost stroke in politike pa nje in njenih somišljenikov ne more zaustaviti, saj so uspehi te metode zelo očitni. »Prej ali slej bo morala tudi slovenska stroka opustiti, kar je slabo ali celo škodljivo, in sprejeti dejstvo, da biološko-dinamična metoda ni le najstarejša, temveč do danes v svetu najodličnejša metoda pridelovanja zdrave hrane. Zagotavlja trajno plodnost zemlje, ohranjanje zdravja kulturnih rastlin, omogoča visoke pridelke odlične kakovosti, ki prinašajo novo zdravje tudi živalim in človeku. Ko delamo po biološko-dinamični metodi, delamo z energijami, ki pa so bistvene, saj so nadrejene snovem. Toleranca do že uporabljenih in še v zemlji prisotnih strupov se poveča, novo življenje okrepi mikroorganizme v tleh, stečejo procesi zdravljenja na vseh ravneh.«
Sodelovala je z Marijo Thun
V pogovoru se dotakneva tudi vprašanja morebitnih izgub kakovosti kuhanega sadja in zelenjave. »Na kuhanje lahko gledamo kot na nadaljevanje zorenja hrane; pogosto nam celo omogoča dostopnost snovi, ki sicer ne bi bile za človeka uporabne. Sicer pa moramo na kuhanje gledati tudi širše – toplota je za človeka pomembna in prijetna. Kuhanje – s štedilnikom vred – pa je tudi center doma, središče in povezovanje družine; hrana nas nahrani v več pomenih.« Ni treba posebej poudariti, kako srčno se razvname, ko teče beseda o pomenu domačih semen, še bolj pa, ko pomisli na gensko spremenjene rastline ...
Društvo Ajda sodeluje z uglednimi mednarodnimi strokovnjaki; med temi je bila tudi Marija Thun, ki je umrla leta 2012. V svojem izjemnem znanstvenem delu je »obdelala« kozmične energije, njihove kakovosti in delovanje – vpliv na zemljo in rastline. Koledarji Marije Thun, ki so tudi pri nas vse bolj iskani, postajajo tako za vrtičkarje kot za velike biodinamične kmete »zakon« in kažipot za popolnoma zdravo in energijsko polno hrano.
Tudi pedagogika, medicina, evritmija …
Vse pa izhaja iz antropozofije – nauka o človeku v vseh njegovih razsežnostih. »Antropozofija, ki jo je utemeljil Rudolf Steiner, želi človekovo duhovnost povezati z duhovnostjo vesolja. Gre torej za celostni pristop vprašanja biti v najširšem pomenu besede.« Njegovo ime je povezano z valdorfsko šolo (okoli 2000 jih je na svetu in veljajo za zelo ugledne), biodinamičnim poljedelstvom, vse bolj se uveljavlja tudi antropozofska medicina pa tudi t. i. lepe umetnosti (vključno z arhitekturo). Vse bolj spoznavamo tudi evritmijo, ki temelji na gibu in zvoku, njeno polje delovanja pa je ogromno – od zdravljenja človeka do zdravljenja odnosov in narave. Steinerjeva zapuščina odpira široka nova področja, ki jih raziskujejo v antropozofskem centru v Švici, kamor pogosto zahaja tudi Meta Vrhunc: »Ta znanja so zares impozantna – s široke makrokozmične perspektive dojemamo naš mikrokozmos in spoznavamo vseobsegajočo soodvisnost. Antropozofska medicina, recimo, uporablja kovine kot orodje planetov za zdravljenje človekovih vitalnih organov; homeopatsko pripravljeno zlato za srce, baker za ledvice, svinec za možgane in okončine … Sliši se kot pravljica, toda še kako deluje, preizkusila sem jo sama.«
Nova kozmologija, ki išče sozvočje tega, kar počenjamo na Zemlji s silami, ki pritekajo iz osončja in zodiaka. V dobro človeka, njegovega napredka, v dobro narave, za katero smo odgovorni – to je pravljica Steinerjeve popotnice. Je pa tudi Steiner poudaril, naj ne verjamemo vnaprej, ampak preizkusimo. »Sprva sem bila tudi jaz dvomeča, pa že dolgo nisem več. Imela sem to srečo, da sem v Nemčiji, kjer sem živela 27 let, prihajala v stik z mnogimi Steinerjevimi učenci. Bile so situacije, ko je Steinerjeva medicina ali pedagogika pri mojih otrocih vedno pokazala svojo mogočnost. Ko sem se srečala z biodinamičnim kmetijstvom, sem bila navdušena in si ogledala celo vrsto velikih kmetij, se začela resno izobraževati v tej smeri, se udeleževala mednarodnih seminarjev, kongresov ... Želela pa sem si, da to metodo spoznamo tudi v Sloveniji. Že več kot 20 let kmetujem po tej metodi in vedno znova imam dokaze, da je Steiner neprekosljiv. Tudi če takoj ne razumemo vseh njegovih razsežnosti, sem globoko prepričana, da mu moramo zaupati in mu slediti – zaradi odgovornosti do sebe, do naših otrok in zanamcev, do naroda in do narave sploh.
Rudolf Steiner je opozoril, da utegne moderno kmetijstvo privesti vse živo v degeneracijo in v odmiranje ... Danes vemo, da smo izgubili že veliko kulturnih rastlin, pri človeku pa število degenerativnih bolezni naglo narašča. Zato biodinamična metoda dela z naravo in pridelovanja hrane ne sme veljati le za pravljico, temveč jo moramo prepoznati kot nujno za nadaljnji obstoj človeškega rodu.
