Kdaj saditi sadno drevje
Jeseni posajeno, leto pridobljeno. Tako pravi stari izrek. Pa je res tako? Mogoče je to priporočilo malo pretirano, zagotovo pa je v njem dosti resnice. Jeseni vsekakor ne smemo pozabiti na založno gnojenje, ki v pomladnih dneh rastlini omogoči hiter dostop do hranil ob začetku vegetacije.
Sadne vrste, kot so jablana, hruška, češnja, marelica, sliva, oreh, leska in razno jagodičje, je priporočljivo saditi jeseni. Med prednosti jesenskega sajenja zagotovo spada to, da se zemlja uleže in dobro oprime korenin. Ker je pozimi običajno dovolj padavin, sadike pa v mirovanju, zalivanje skoraj ni potrebno. Rastline začnejo že zelo zgodaj poganjati nove korenine (na Primorskem včasih že januarja), ki začnejo zgodaj opravljati svojo nalogo črpanja vode in hranilnih snovi. Takšne rastline so spomladi manj občutljive za morebitno sušo, in ko se vegetacija začne, nemoteno rastejo.
Jesensko založno gnojenje
Ko drevesa odvržejo listje, so v mirovanju, in takrat je tudi najboljši čas za gnojenje. Uporabimo organsko gnojilo plantella organik, ki poleg vseh hranil vsebuje veliko organske snovi. Huminske in fulvinske kisline iz gnojila skupaj z organsko snovjo pospešijo nastanek humusa v jesenskem času. Fosfor, kalij in mikrohranila se počasi topijo v vodi ter se vežejo na humus in talne delce. V tej obliki počakajo na pomlad, ko se rastlina prebudi in jih začne porabljati. Zato jesensko gnojenje imenujemo založno, saj shranimo hranila za prihodnjo sezono. Pomembno je, da to storimo jeseni, saj se hranila zelo počasi topijo in potrebujejo čas, da dosežejo koreninski sistem. Pelete gnojila potresemo po obodu krošnje v pasu od 0,5 do 1 m, odvisno od velikosti drevesa, in gnojimo z 2 kg na 10 m2. Ko smo že pri delu jesenskega gnojenja, obvezno pognojimo tudi okrasno drevje in grme, in to z enako količino kot sadno drevje. Pomembno je, da gnojimo v času dežja ali pa v primeru suhe jeseni po gnojenju rastline večkrat dobro zalijemo.
Priprava tal ob sajenju
Zelo pomembna je priprava tal pred sajenjem drevesa. Vsa zemeljska dela moramo opraviti v suhem vremenu, da zemlje preveč ne tlačimo in ne uničujemo strukture tal. Najprimernejši čas za sajenje novih dreves je na začetku novembra ali ko drevesom odpade vse listje in nastopi čas mirovanja. Na dno sadilne jame damo nekaj zemlje in primešamo specialno sadjarsko gnojilo plantella z dodanim borom, magnezijem in dušikom za zdravo rast plodov. Sadiki odrežemo poškodovane dele korenin, močnejše nekoliko prikrajšamo. Zemljo oblikujemo v kupček in nanj postavimo korenine ter jih pokrijemo z boljšo zemljo, ki ji lahko dodamo 1/4 univerzalne vrtne zemlje plantella. Med zasipavanjem sadiko rahlo stresamo, da se zemlja dobro razporedi med koreninami, in jo nato rahlo potlačimo. Ob zunanjem robu sadilne jame, v globini od 10 do 30 cm, dodamo še 4 do 5 pesti dolgo delujočega organskega gnojila v obliki pelet plantella organik. Pelete gnojila pokrijemo z zemljo in še enkrat potlačimo. Sadika mora biti posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici (cepljeno mesto vsaj 10 cm nad zemljo). Upoštevati moramo, da se bo zemlja pozneje rahlo posedla. Na koncu sadiko rahlo privežemo h kolu, ki smo ga na začetku postavili na sredino sadilne jame, in po potrebi zalijemo. Pred voluharjem sadike zaščitimo s košaro iz žične mreže in mu tako vsaj prva leta preprečimo dostop do drevesnih korenin.
Nagradno vprašanje: S katerim gnojilom jeseni gnojimo sadno drevje za obilno rodnost?
