Prilagoditev delovnih mest za starejše delavce
Varnost je za fiziološkimi potrebami druga najpomembnejša potreba, čeprav v vsakdanjem življenju pogosto ni tako. Ko vprašamo slovenske delavce o razmerah in zadovoljstvu pri delu, izvemo, da varnost zaposlitve upada, upada pa tudi raven zadovoljstva. Delavci čutijo vse več stresa, psihičnih obremenitev in celo nasilje pri delu. Vse to in spremenjene družbene razmere, ko se povečuje število starejših delavcev, predstavlja za stroko varnost pri delu nove izzive.
Miran Pavlič
Raziskave kažejo, da se je v razvitih državah v zadnjih 40 letih število nezgod pri delu prepolovilo, hkrati pa se je v tem času podvojil bruto domači proizvod. Ta dva podatka kažeta, da so bili inženirji varnosti pri delu v svojem poslanstvu uspešni. A raziskave kažejo tudi, da je v tem obdobju raven sreče posameznikov ostala na istem nivoju. Miran Pavlič, predsednik Društva varnostnih inženirjev Ljubljana, je prepričan, da na raven sreče posameznika pomembno vplivajo delovne razmere. Počutje na delu se prenaša tudi v zasebno življenje. Za dosego višje ravni sreče posameznika se morajo izboljšati delovne razmere, medsebojni odnosi, preprečiti je treba preobremenjenost in različne oblike nasilja, pravi Pavlič.
Resen izziv za družbo in tudi stroko varnost pri delu pa prinaša staranje prebivalstva, saj predstavlja pritisk na pokojninski in socialni sistem, povečujejo se izdatki za zdravstveno varstvo, zahteva pa tudi prilagoditve na delovnem mestu. Vse večji delež zaposlenih namreč predstavljajo starejši delavci. Vzroki za to so v podaljševanju delovne dobe, restriktivnem zaposlovanju, zaostrenih gospodarskih razmerah, pomanjkanju mlade, usposobljene delovne sile ipd.
Nekatere projekcije kažejo, da bo v letu 2060 že okrog 40 odstotkov zaposlenih starejših od 55 let. Miran Pavlič meni, da je zato zelo pomembno, da se tako delavci kot delodajalci zavedajo pomena varnosti in zdravja pri delu. Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana se že dalj časa zavzema, da bi morali vsebine s področja varnosti in zdravja pri delu vnesti v vzgojno-izobraževalne programe od predšolske vzgoje naprej.
Ocenjevanje delazmožnosti
Varnostni inženirji pa imajo še eno pomembno vlogo. Sodelujejo pri postopkih pridobivanja in uveljavljanja pravic delavcev iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z delodajalcem in pooblaščenim zdravnikom medicine dela, prometa in športa sodeluje pri pripravi delovne dokumentacije, lahko pa sodeluje tudi kot predstavnik delodajalca v samem senatu, kjer invalidski komisiji predstavi obremenitve, ki jim je izpostavljen delavec pri delu. Nekateri varnostni inženirji, ki jih je imenoval Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, so dolga leta sodelovali tudi neposredno kot člani v senatih – invalidskih komisijah I. in II. stopnje, kot nemedicinski izvedenci pri samem ocenjevanju delavčeve invalidnosti in določanju potrebnih razbremenitev pri delu. Po končanem invalidskem postopku pa poskuša varnostni inženir v sodelovanju z delodajalcem in pooblaščenim zdravnikom delovno mesto prilagoditi invalidu. Varnostni inženir zato pomembno vpliva na status in položaj invalida. Sodelovanje varnostnih inženirjev v senatih, v invalidskih postopkih na I. in II. stopnji pri Zpizu se je v zadnjem času močno zmanjšalo, pri društvu pa menijo, da bi bila potrebna ponovna vzpostavitev večjega sodelovanja stroke varnosti pri delu v postopkih ocenjevanja delazmožnosti.
Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana je najstarejše in največje slovensko združenje strokovnjakov s področja varnosti, ki je bilo ustanovljeno 14. oktobra 1955. Bilo je tudi pobudnik ustanovitve Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) in prve samostojne višje šole za varstvo pri delu v Evropi leta 1966 ter Evropskega društva varnostnih inženirjev – ESSE.
Na začetku oktobra so zaznamovali 60. obletnico delovanja z izdajo zbornika in s slavnostno akademijo v ljubljanski mestni hiši, kjer so udeležence nagovorili številni gostje, med drugimi župan Zoran Janković, direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela dr. Andraž Rangus, glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm in vodja katedre za poklicno, procesno in požarno varnost pri Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo doc. dr. Barbara Novosel. Društvo je ob tej priložnosti podelilo tudi zahvale ustanovam za dolgoletno sodelovanje in priznanja posameznikom za pomoč pri strokovnem delu društva.
(Fotografija: Boštjan Traven)
