Dohodki pokojninske blagajne rastejo
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je, kot je na oktobrski seji ugotovil svet Zpiza, v letošnjem prvem polletju posloval uspešno. Dohodki so bili celo nekoliko višji od odhodkov. Po oceni naj bi poslovno leto 2015 zaključil z uravnoteženimi odhodki in dohodki v višini okrog 4 milijarde 996 milijonov evrov, to je za 0,2 odstotka manj, kot je bilo predvideno s finančnim načrtom. Spodbudno je, da se veča najpomembnejši vir pokojninske blagajne, prispevek zavarovancev in delodajalcev.
Foto: Branko Babič
Finančni načrt za leto 2015 je temeljil na drugačnih makroekonomskih izhodiščih, upoštevana je bila realna rast BDP v višini enega odstotka, nova izhodišča Umarja iz spomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2015 pa predvidevajo rast v višini 2,4 odstotka. Pomembna je tudi nominalna rast prispevne osnove, ki se je z 1,1 odstotka dvignila na 1,7 na račun večje zaposlenosti. Prav tako je nižja povprečna rast življenjskih potrebščin.
Manj iz državnega proračuna
V strukturi dohodkov Zpiza raste delež iz naslova prispevkov za socialno varnost. Po oceni naj bi znašal dobrih 69 odstotkov (v finančnem načrtu le 66 odstotkov). Zaradi tega se znižujejo transferni dohodki, še zlasti dohodki iz državnega proračuna, ki naj bi znašali dobrih 30 odstotkov. Za tekoče obveznosti naj bi državni proračun v letu 2015 prispeval dobrih 298 milijonov evrov, kar pomeni dobre 4 odstotke manj, kot je bilo predvideno, za dodatne obveznosti pa milijardo 144 milijonov evrov.
Kar nekaj milijonov pa prinaša prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so ga uvedli na novo in ga obračunavajo od 1. februarja 2015 iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Ta prispevek naj bi letos prinesel okrog 28 milijonov evrov, k temu pa je treba prišteti še 16 milijonov, ki jih od tega dela plačujejo delodajalci.
Za pokojnine bo letos potrebno okrog 4,2 milijarde evrov, kar pomeni za 0,3 odstotka manj od finančnega načrta. Manj sredstev bo potrebno za invalidske, družinske ter vojaške pokojnine, za starostne pokojnine pa nekoliko več, kot je bilo predvideno. Finančni načrt je predvideval, da se bo število starostnih upokojencev povečalo za 2 odstotka, po novi projekciji pa gre le za 1,8 odstotka. Ti podatki kažejo na to, da reforma ZPIZ-2 učinkuje. Na drugem mestu so izdatki za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev, ki znašajo dobrih 378 milijonov evrov in so v primerjavi s finančnim načrtom tudi nekoliko nižji. Na nižje odhodke vpliva predvsem nižja rast števila uživalcev pokojnin.
V finančnem načrtu Zpiza do konca leta je bil predviden še en pomemben vir, in sicer sredstva Kapitalske družbe v višini 190 milijonov evrov. Vendar teh sredstev zavod ne bo prejel v celoti, prejel je le 19 milijonov evrov za sofinanciranje letnega dodatka za upokojence, ki je bil izplačan skupaj z izplačilom julijskih pokojnin.
Ocena poslovanja Zpiza do konca leta ne predvideva uskladitve pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Čeprav je svet Zpiza že spomladi sprejel sklep o izredni uskladitvi pokojnin, vlada s tem ni soglašala. Je pa za januar 2016 predvidena skromna izredna uskladitev pokojnin na podlagi zakona o izvajanju proračuna za leto 2016.
Nujne spremembe poklicnega zavarovanja
Pri obravnavi poročila poslovanja Kapitalske družbe v lanskem letu je bila posebna pozornost posvečena preoblikovanju Kada v demografski rezervni sklad in upravljanju Kada s Skladom obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ). Predlog zakona o preoblikovanju Kada v demografski rezervni sklad je šele v postopku usklajevanja med resorji. Člani sveta so opozorili, da se ponovno zamuja, čeprav je bil rok za ustanovitev določen že z ZPIZ-2 – do konca decembra 2014. Za dolgoročno vzdržnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je namreč oblikovanje tega sklada, predvsem pa določitev virov sredstev, več kot nujno.
Člani sveta, predvsem predstavniki delodajalcev in sindikatov, so ponovno opozarjali na probleme sistema poklicnega zavarovanja. Čas bi že bil, da bi dorekli, kateri so tisti poklici, ki spadajo v to obliko zavarovanja, saj so razmere popolnoma drugačne, kot so bile takrat, ko so za nekatere poklice priznavali tako imenovane beneficirane delovne staže. Zastavlja se tudi vprašanje utemeljenosti strukture zavarovancev poklicnega zavarovanja, saj podatki kažejo, da jih je le tretjina iz gospodarstva, dve tretjini pa iz javnega sektorja, in to od skupnega števila 42.000 zavarovancev. Nekateri so še opozorili na problem visokih provizij za upravljanje SODPZ, čeprav je sklad lani dosegel drugo najvišjo letno donosnost (8,6 odstotka).
Iz poročila Kada je razvidno, da so gospodarili uspešno, saj so z upravljanjem finančnih naložb dosegli čisti dobiček v višini 46,7 milijona evrov, iz poslovanja pa dobiček v višini 3,5 milijona evrov.
Spodbujati zaposlovanje invalidov
Na seji je predstavil poročilo o poslovanju v lanskem letu tudi Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS. V razpravi je bila posebna pozornost posvečena predvsem poslovanju invalidskega sklada. Sklad RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov je bil ustanovljen leta 2004, leta 2013 pa je prišlo do preoblikovanja in združitve skladov v Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS. Jamstveni in preživninski sklad zagotavljata pravice delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, in uveljavljanje pravice do nadomestila preživnine tistim otrokom, ki jim je ne plačuje preživninski zavezanec. Invalidski sklad pa odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev v skladu z zakonom o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
V poročilu o poslovanju invalidskega sklada je spodbudno dejstvo, da se v zadnjih letih ne zmanjšuje število zaposlenih invalidov. V strukturi vseh zaposlenih predstavljajo invalidi od 3,76 do 4 odstotkov. Invalidski sklad spremlja in ukrepa glede uresničevanja predpisane kvote zaposlenih invalidov. Delodajalci, ki predpisanega števila invalidov ne zaposlujejo oziroma svoje obveznosti ne izpolnijo prek nadomestne izpolnitve kvote, morajo v sklad vplačevati poseben prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Ta prispevek znaša 70 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bili dolžni zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Na tem področju sklad v zadnjem času posluje dokaj uspešno, predvsem zaradi izboljšanja izterjave neplačanih terjatev. V letu 2014 so morali zavezanci zaradi nedoseganja predpisane kvote skladu plačati nekaj manj kot 22 milijonov evrov. Spodbudno je, da nekateri delodajalci presegajo predpisane kvote in so za tako ravnanje tudi nagrajeni. Tako je v letu 2014 sklad izdal 3.617 pozitivnih odločb o nagradah, le 238 pa jih je zavrnil. Za te nagrade je bilo lani izplačano okoli 12 milijonov evrov. Pomembna spodbuda za večje zaposlovanje invalidov je za delodajalce tudi oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako je sklad v letu 2014 izdal 808 pozitivnih odločb, 187 pa jih je zavrnil.
Slabše pa je na področju prilagoditev delovnega mesta in podporne zaposlitve za invalide. Čeprav je finančni načrt invalidskega sklada za to dejavnost predvidel določena sredstva, lani za prilagoditev delovnega mesta ni porabil niti evra. Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj je narobe bodisi v sistemu bodisi na strani delodajalcev, da ta spodbuda v praksi ne zaživi. Prav tako se to vprašanje zastavlja glede storitev podpornega zaposlovanja, saj je sklad prejel le 5 vlog in vse so bile odobrene. V razpravi je bilo poudarjeno, da bi si moral tudi sklad bolj prizadevati za promocijo teh dejavnosti med delodajalci.
Invalidski sklad zagotavlja tudi sredstva za subvencije plač invalidov. Tu se je število vlog lani bistveno povečalo v primerjavi z letom 2013, in to za 60 odstotkov. V ta namen je sklad porabil 4,6 milijona evrov.
