Ženske prejemajo nižje pokojnine kot moški

Dobro je vedeti | nov. '15

Ne le sedanja zakonska ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč so tudi prejšnje ureditve zagotavljale tako imenovano pozitivno diskriminacijo žensk pri odmeri starostne, predčasne in invalidske pokojnine. Kaže se v ugodnejših lestvicah za odmero teh pokojnin, kot veljajo za moške. To zagotavlja in je zagotavljalo ženskam višje pokojnine, če so bile odmerjene za enako dolgo pokojninsko dobo od enakih pokojninskih osnov kot moškim. Kljub takim sistemskim prednostim, ki niso zanemarljive, pa se te ne kažejo tudi v statističnih podatkih o ravni povprečnih pokojnin, izplačanih glede na spol prejemnikov pokojnin. Ženske prejemajo v povprečju nižje pokojnine kot moški.

Pozitivna diskriminacija žensk se je ob zakonski uveljavitvi utemeljevala predvsem z njihovo sočasno dvojno vlogo matere in zavarovanke, bodisi že pred vstopom ali pa v določenem času trajanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obdržala se je vse do današnjih dni, in to kljub poskusom za njeno odpravo. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje dvojno vlogo predpostavljata pri vseh ženskah. 

Pozitivna diskriminacija se neposredno kaže v razlikah v višini pokojnin moških in žensk, odmerjenih za enako dolgo pokojninsko dobo od po višini enakih pokojninskih osnov. Te so se z zdaj veljavnim zakonom, v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, še bolj povečale v korist žensk. Tako zdaj starostna pokojnina moškega, odmerjena od najnižje pokojninske osnove za 15 let zavarovalne dobe, znaša nekaj manj kot 200 evrov, za žensko pa dobrih 223 evrov. Starostna pokojnina moškega je torej za dobrih 10 odstotkov nižja od starostne pokojnine ženske. Po prejšnji zakonski ureditvi pa bi znašala starostna pokojnina moškega, prav tako odmerjena za enako dolgo minimalno zavarovalno dobo od najnižje pokojninske osnove, dobrih 197 evrov, ženske pa skoraj 214 evrov. Starostna pokojnina moškega bi bila za nekaj manj kot 8 odstotkov nižja. Z daljšo pokojninsko dobo se v takem primeru razlika med pokojninama moškega in ženske še poveča.

Zdaj znaša starostna pokojnina moškega, odmerjena za 40 let pokojninske dobe od najvišje pokojninske osnove, dobrih 1.761 evrov, ženske z enako pokojninsko dobo, odmerjena od enake pokojninske osnove, pa skoraj 1.977 evrov. Starostna pokojnina moškega je tako za skoraj 11 odstotkov nižja od starostne pokojnine ženske. Po prejšnji zakonski ureditvi pa bi v tem primeru znašala starostna pokojnina moškega, odmerjena za 40 let pokojninske dobe od najvišje pokojninske osnove, nekaj manj kot 1.633 evrov, ženske za enako dolgo dobo, odmerjena od enake pokojninske osnove, pa dobrih 1.700 evrov. Starostna pokojnina moškega bi bila za skoraj 4 odstotke nižja. Pri odmeri starostne pokojnine po prejšnjih predpisih so bile upoštevane lestvica za odmero starostne pokojnine ter najnižja in najvišja pokojninska osnova.

Na višino pokojnine vpliva več stvari

Iz navedenih izračunov lahko sklepamo, da so tudi povprečne pokojnine žensk višje od povprečnih pokojnin moških. Vendar pa tega statistični podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) ne potrjujejo. Na višino pokojnin namreč ne vplivajo le odstotki, uporabljeni pri njihovi odmeri, marveč tudi zneski pokojninskih osnov, od katerih so odmerjene. Te pa seveda niso enake, kot sta najnižja in najvišja pokojninska osnova, ki v sistemu pomenita dve skrajnosti, spodnjo in zgornjo mejo. Njihove višine se med seboj razlikujejo. Pogojujejo jih plače, izplačane v predpisanih obdobjih pred uveljavljanjem pravic do pokojnin, od katerih so bili plačani prispevki za zavarovanje, ki so tvorile podlago za njihov izračun. Njihove višine se očitno med ženskami in moškimi pomembno razlikujejo, in to v korist zadnjih. Le na ta način je namreč mogoče utemeljiti razlike v ravni povprečnih pokojnin moških in žensk. Dejstvo je, da sistem, kot nedvomno izhaja iz prikazanih izračunov, pri katerih so bili upoštevani predpisani odstotki za odmero starostnih pokojnin za enako dolgo pokojninsko dobo moškim in ženskam od enakih pokojninskih osnov, zagotavlja ženskam višje pokojnine.

Po podatkih Statističnega urada RS, razvidnih iz posebne objave 30. oktobra 2014 z naslovom »Smo lahko zadovoljni s svojimi službami?«, ni večjih neskladij v zastopanosti spolov na trgu dela. Iz njih je razvidno, da je bilo lani v drugem četrtletju nekoliko več delovno aktivnih moških kot žensk. Ženske pa so zaslužile v povprečju nekoliko manj kot moški. Tako je v letu 2013 povprečna bruto plača žensk znašala dobrih 94 odstotkov povprečne bruto plače moških. Tega leta je bila tudi povprečna mesečna bruto plača žensk v vseh glavnih poklicnih skupinah (razen pri uradnicah) nižja kot povprečna mesečna bruto plača moških. V preteklih obdobjih so bile razlike še nekoliko večje, vse to pa se seveda kaže posledično tudi na ravni povprečnih pokojnin.

Po statističnih podatkih Zavoda je bilo med prejemniki starostnih pokojnin brez prejemnikov sorazmernih delov, izplačanih v letošnjem septembru, dobrih 54 odstotkov žensk in nekaj manj kot 46 odstotkov moških. Povprečna bruto starostna pokojnina je znašala dobrih 683 evrov, ženske so prejele v povprečju dobrih 630 evrov, moški pa nekaj več kot 745 evrov. Povprečna starostna pokojnina žensk je bila tako v povprečju za več kot 15 odstotkov nižja. Struktura prejemnikov starostnih pokojnin po spolu je glede na njihovo višino razvidna iz razpredelnice (Tabela 1), v kateri so navedena tudi povprečja dopolnjene pokojninske dobe prejemnikov v posameznem dohodkovnem razredu.

Tabela 1

Daljša delovna doba – višja pokojnina 

Statistične podatke o dopolnjeni pokojninski dobi navajamo zato, ker potrjujejo že velikokrat izrečeno trditev o pomembnosti njenega vpliva na višino posamezne pokojnine. Čim daljšo pokojninsko dobo je upravičenec dosegel, višja je njegova pokojnina. Prejemniki najvišjih starostnih pokojnin so pravico do pokojnine uveljavili v povprečju z najdaljšo pokojninsko dobo. Na njihovo višjo raven pa so, zlasti v zadnjih obdobjih, vplivale tudi sistemske stimulacije odlaganja upokojitve na čas po izpolnitvi pogojev, zaradi katerih so se starostne pokojnine, odmerjene za dopolnjeno pokojninsko dobo, še dodatno povečale.

Dejstvo, da ženske prejemajo v povprečju nižjo starostno pokojnino, se kaže tudi v njihovih strukturnih deležih, izračunanih ob upoštevanju višine izplačanih pokojnin. Tako je starostno pokojnino do 700 evrov v tem mesecu prejelo nekaj manj kot 55 odstotkov vseh moških in kar dobrih 71 odstotkov vseh žensk. Starostno pokojnino od 700 do 1.100 evrov pa je prejelo dobrih 33 odstotkov vseh prejemnikov moškega spola in le dobrih 23 odstotkov prejemnic ženskega spola. V naslednjih dohodkovnih razredih se deleži žensk hitreje nižajo kot deleži moških. Starostno pokojnino nad 2.100 evrov je prejelo 0,2 odstotka vseh moških in 0,1 odstotka žensk. Najvišje starostne pokojnine pa so bile izplačane ženskam.

Razmere, kakršne vladajo med prejemniki pokojnin, izražajo stanje v času, ko so ti imeli status zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Veljavni sistemi so jih prenašali in le v nekaterih primerih nadgradili (z odmero pokojnin od najnižje pokojninske osnove) oziroma omejili (z odmero pokojnin od najvišje pokojninske osnove), v obeh primerih pa dopolnili s stimulacijami zaradi odlaganja upokojitve. Povedano velja za prejemnike starostnih pokojnin. Med prejemniki invalidskih pokojnin so razmere podobne, pogojene s posebnostmi, veljavnimi pri priznavanju te pravice v obdobjih njihove pridobitve.

Jože Kuhelj