ZDUS NOVEMBER

Jubilejno srečanje pevskih zborov društev

V sklopu 15. festivala za tretje življenjsko obdobje je v Cankarjevem domu na 7. večeru pesmi in plesa zapelo in zaplesalo 12 skupin. Potekalo pa je tudi jubilejno 40. srečanje pevskih zborov DU Slovenije. Nastopili so zbori, ki so bili izbrani na posameznih pokrajinskih srečanjih pevskih zborov: MoPZ »Rožmarin« DU Črešnjevec, MePZ »Burja« DU Postojna, ŽePZ »Rimljanke« KD Antona Aškerca Rimske Toplice, MePZ »Vladimir Močan« DU Murska Sobota, ŽePZ DU in MDI Velenje, MoPZ DU Dravograd, ŽePZ DU Metlika, MePZ DU »Ivan Rudolf« Breg Ptuj, MePZr DU Senovo, ŽePZ Generacija '57, MePZ DU Komenda, ŽePZ Društva slovenskih upokojencev za Goriško, MePZ »Slavec« DU Solkan ter združena MoPZ Fran Venturini »Domjo« in Tabor-Opčine Trst.

Slavnostna govornica na prireditvi je bila ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je poudarila, da se Slovenci po številu pevskih zborov uvrščamo v sam svetovni vrh in da se bogastvo slovenske pesmi ohranja s spodbujanjem in podpiranjem vključevanja v pevske zbore. Pri tem je mag. Bizjak poudarila, da je vloga starejših pri tem ključnega pomena, saj so starejši tisti, ki svoje vedenje in znanje ter ljubezen do petja prenašajo na mlajše rodove.

Prvič do zdaj je prireditev posnela Televizija Slovenija in jo je v oktobru predvajala v dveh delih.

Pagled pa dalin

»Dab'r dan, dab'r dan.

Ah, m'je rože gledate, saj sa rejs še kar l'pe.

Kdu pravte, de ste?

Aja, ad upokojencu? K'ga pa hod'te, k'ga bi pa rad'?

Kaj me 'č'te hod't gledat. Stara s'm pa sama, nemam naben'ga več, vsi sa šli ad duma.

Zakaj ste pa pr'šli, al' ste mi marde kaj pr'nesli?

Glih takele cukre imam pa rada, mav pečejo, pa sa dobri, b'hlonaj.

Pol se pa mav dol used'te pa mi kaj pavejte.

Kaj mi bo dolgčas, mav gruntam za nazaj, mav molim, mav se jezim, pa mine dan.

Kuham pa n'č, tamlada mi pr'nese tam iz s'je hiše. Na miza pastav' pa gre.

K dabim pakajnina, tist' k' država da, prideja tamlad prec puj, pravja, da nucaja za štacuna pa za elektrika pa za vse sorte čeke.

Rada bi, de bi mi pust'li vsaj kakš'n drabiž za u cerku, pa pravja, da boda že un' dal'.

Pa poštar pride, de mi kaj pavej, včas'h pride tista kartanažna, al kaku že prav'ja, de mi pr'nese kakšna zdravila, pa gre.

Nage me balija, de hodit' ne morem. M'nde ba že zeml'a vn vzela. Saj sm že stara, saj že vsi kumaj čakaja, de se jim umknem.

Pa kar rada živim, paglej, kaku rož'ce cv'to, kaku je l'pu pagledat' pa dalin.

N', pa še kaj prid'te, de na bom zmeraj sama.«

Z mešanimi občutki sem se poslovila. Na spisku sem imela še nekaj predvidenih obiskov. Nisem zmogla več. Utrujena sem. Glava je polna.

Doma sedem, da zapišem današnji obisk. Včasih sem v enem dnevu obiskala vsaj pet ljudi, danes sem zmogla le enega. Razmišljam in si rečem, zakaj pa je meni tega treba, zakaj sem se spustila v to, zakaj trpim, ko mi ni treba, in še cela vrsta vprašanj se mi pojavlja. O družbeni odgovornosti do starejših sploh nočem misliti.

Iz torbe povlečem list, na katerem z velikimi črkami piše: STAREJŠI ZA STAREJŠE ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA. Berem:

Cilji prostovoljskega dela: Najti osamljene, onemogle, osiromašene vrstnike, jim polepšati starost, olajšati stiske.

Nato sledi še pet odstavkov leporečja, kaj storiti, da bo starostnikom lepše.

Na koncu piše s poudarjenim tiskom: »Danes bom jaz pomagal tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni. S pomočjo drugim pomagam tudi sebi.«

Spet razmišljam in se spominjam, da me obiskani v največji meri sprejmejo z velikim veseljem. Z menoj se pogovorijo, potarnajo in se tudi pohvalijo. Včasih jih le poslušam in dobim občutek, da jim je lažje. Vsem kritikam včasih ne verjamem, poslušanje jim zadostuje. V zahvalo me povabijo, naj kmalu spet kaj pridem, ne čez eno leto, čim prej, vsaj čez en mesec.

Misli mi spet zaidejo k danes obiskani mamci. Ko sem pobožala njeno uvelo lice, nama je bilo lepo. Stisk zdelane roke me je spomnil na mojo mamo, ki je že pred mnogimi leti odšla. Obide me občutek topline.

Nič več ne pomišljam. Sklenem: še bom šla na obiske.

Življenje z osebami z demenco

Priročnik RESje POTREBUJEMO/JO POMOČ, ki je pred kratkim izšel pri ZDUS, je pošel, zato pospešeno zbirajo sredstva za ponatis. Vsi, ki boste poslali sporočilo SMS s ključno besedo RESJE5 na številko 1919, boste prispevali 5 evrov za ponatis priročnika in druge dejavnosti projekta RESje, namenjene pomoči osebam z demenco in njihovim svojcem.

Najpomembnejše za svojce

Pomembno je, da čim več veste o bolezni, predvsem o njenih pojavnih oblikah. Udeležite se predavanj, spodbudite društva, da jih organizirajo.
Osebo z demenco sprejmite takšno, kot je, in ji večkrat povejte, da jo imate radi.
Seznanite se s preostalimi zmožnostmi osebe z demenco in jih uporabite v vsakdanjem življenju z njo. Upoštevajte nihanja in tudi upadanja sposobnosti!
Poskrbite za varno bivanje osebe z demenco.
Ob problematičnem obnašanju (bes, agresija ...) ostanite mirni in ne bodite pokroviteljski. Prilagodite se trenutnemu stanju osebe z demenco.
Poskrbite, da bo imela oseba, za katero skrbite, vedno pri sebi domači naslov in vašo telefonsko številko.
Sosedom, prijateljem, znancem in sosedom povejte, da je vaš bližnji obolel za demenco.
Poiščite informacije o vseh oblikah družbene pomoči, obiskih patronažne sestre, možnostih prostovoljske pomoči, dostavi hrane, dnevnem varstvu, družinskem pomočniku ...
Poskrbite zase, razdelite si naloge z družinskimi člani in drugimi svojci, morda s prijatelji, sosedi in sorodniki.
Pozanimajte se za vključitev v skupine za samopomoč, poiščite informacije na spletnih straneh.
Ne pozabite, da ste vi edini, ki lahko uveljavlja pravice oseb z demenco v domovih. Obiskujte jih čim večkrat.

Za nasvete in informacije pokličite RESje-ZDUS na tel. št.: 051 442 497 oziroma pišite na resje.zdus@gmail.com, http:RESje.zdus-zveza.si ali http:med.over.net.

Srečanje prostovoljcev Posavja

Prostovoljci projekta Starejši za starejše – za višjo kakovost življenja doma se enkrat na leto srečajo po regijah. Namen srečanja je medsebojno druženje, izmenjava izkušenj pa tudi prijetno preživet dan kot nagrada za celoletno delo, zato je udeležba brezplačna. Izleta za prostovoljce Posavja, ki je bil na začetku septembra, se je udeležilo tako veliko število prostovoljcev iz 13 DU Posavja, da so se s kar tremi avtobusi odpeljali na Hrvaško v Terme Topusko in na Petrovo goro.

Po ogledu term in njihove pestre ponudbe so se kopanja željni napotili v kopališki del, drugi pa z lokalnim vodnikom na ogled znamenitosti po Topuskem. Po kosilu so se odpeljali proti Petrovi gori, območju znamenitih zgodovinskih dogodkov, o katerih jih je seznanil vodnik. V gozdarskem domu na Muljavi pod Petrovo goro so skupno druženje zaključili.

D. L., fotografija: Dejan Čegovnik