Uspešnega podjetja ni brez dobrih sodelavcev
Jože Colarič
Novomeška farmacevtska družba Krka je eno najuspešnejših slovenskih podjetij in tudi eno redkih, ki so ga v šestdesetletni zgodovini vodili le trije direktorji: ustanovitelj Boris Andrijanič, Miloš Kovačič in zadnjih deset let Jože Colarič. Skupina Krka zaposluje več kot 10.500 delavcev doma in po svetu. Ta mesec v Ločni v Novem mestu odpira največjo naložbo v zgodovini podjetja – obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. Krka pa je znana tudi po tem, da skrbi za zdravje svojih zaposlenih, in po spoštljivem odnosu do svojih upokojencev. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič, ki je prejel že številna priznanja za uspešno vodenje Krke, pravi, da razvoja in napredka podjetja ni brez dobrih sodelavcev.
Družba Krka izvaja vedno nove naložbe in razvija nove izdelke. Pred kratkim ste v Krškem predali namenu obrat za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin, novembra pa v Ločni odpirate eno največjih naložb do zdaj – Notol 2. Kaj pomenita ti dve pridobitvi za podjetje?
V zadnjem desetletju smo v skupini Krka v nove proizvodne, razvojne in infrastrukturne zmogljivosti vložili 1,2 milijarde evrov. Letos bomo zanje namenili 165 milijonov evrov. V tem času smo med drugim leta 2005 zgradili tovarno v Jastrebarskem na Hrvaškem, leta 2007 smo odprli obrat za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin Sinteza 4 in obrat za proizvodnjo injekcij na osrednji lokaciji podjetja, istega leta smo kupili nemško družbo TAD Pharma, s čimer smo še povečali svojo rast, leta 2011 smo odprli tretji Razvojno-kontrolni center in Obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil, ob desetletnici delovanja tovarne Krka Rus leta 2013 pa smo končali gradnjo tovarne Krka Rus 2.
Konec lanskega leta se je začela redna proizvodnja v obratu za proizvodnjo zdravilnih farmacevtskih učinkovin Sinteza 1 v Krškem, februarja letos pa tudi v največji naložbi v zgodovini Krke – obratu za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. S temi in še nekaterimi drugimi manjšimi naložbenimi projekti, ki so v teku, bomo v skupini Krka proizvodne zmogljivosti povečali za 40 odstotkov. Letni količinski obseg proizvodnje se bo tako z lanskih 12 milijard enot povečal na več kot 13, v nekaj letih pa bo zrasel na več kot 17 milijard tablet in kapsul. Samo z novim obratom za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2, vrednim 200 milijonov evrov, bomo v dveh letih proizvodne zmogljivosti na letni ravni povečali za 4,5 milijarde tablet in kapsul.
Naložbe v razvojne in proizvodne zmogljivosti so bistvenega pomena za uresničevanje zasnove vertikalno integriranega poslovnega modela, ki je ena naših ključnih strateških prednosti. Tako bomo obvladovali razvoj in proizvodnjo izdelkov od razvoja do pridobivanja zdravilnih učinkovin in do proizvodnje končnih oblik zdravil ter njihove ponudbe na trgu.
Zadnje čase prihaja do koncentracije med generičnimi proizvajalci zdravil. Kako gledate na ta trend?
Združitve in prevzemi med podjetji prihajajo v valovih. Okrepijo se takrat, ko banke omogočajo ugodna posojila, s katerimi prevzemniki financirajo prevzeme. To velja tako za farmacijo kot za druge panoge. V Krki spremljamo konkurente in tudi njihova združevanja. Z njimi želijo na hitro priti na nove trge, pridobiti nove izdelke ali znižati stroške. Pri tem velikokrat niso tako uspešni, kot pričakujejo. Nekateri zaidejo v težave, ker kupijo preveliko podjetje, se za prevzem podjetja močno zadolžijo, od kupljenega podjetja preveč pričakujejo in podobno.
V preteklosti smo tudi mi prevzeli dve manjši družbi in pridobili manjšinske deleže v še dveh. Prevzemov smo se lotili previdno, zato smo bili uspešni. Spoznali pa smo, da se z nakupom podjetja delo šele začne. Krka bo tudi v prihodnje rasla z vlaganjem v nove razvojne, proizvodne in marketinške zmogljivosti, za prevzeme pa se bomo odločali občasno, po temeljitem premisleku, ker je to za podjetje najbolje.
Po sedanji klasifikaciji je Krka pomembna naložba z razpršenim lastništvom. Ali vas to varuje pred prevzemi?
Več kot 25-odstotni delež države v Krki in njena usmeritev, naj bo lastništvo preostalih delnic razpršeno, je določena varovalka pred sovražnim prevzemom. Vendar država od nas tudi veliko pričakuje. Najprej pričakuje ustrezen donos na svojo naložbo, se pravi dividendo, tako kot vsak delničar. Poleg tega želi s svojim vložkom zagotoviti, da bo Krka v Sloveniji še naprej investirala in zaposlovala, da bo vlagala v raziskave in razvoj, da bodo od njenega poslovanja imela kaj tudi druga slovenska podjetja. Vse to že zagotavljamo in bomo tudi v prihodnje.
Med vašimi najpomembnejšimi trgi je Rusija. Kako na vaše poslovanje vplivajo politične razmere in blokade?
Krka je na ruskem trgu prisotna že več kot 50 let. Nanj smo se prvič podali leta 1965, v času nekdanje Sovjetske zveze, ko smo na sejmu v Moskvi predstavili in uspešno prodali svoje prve farmacevtske izdelke, sodelovanje pa se je z leti krepilo. Danes imamo s tovarnama Krka Rus v Ruski federaciji status domačega proizvajalca, uspešno pa poslujeta tudi Krkino predstavništvo in distribucijsko podjetje OOO Krka Farma.
S strokovnim delom in kakovostno ponudbo izdelkov smo skozi desetletja postali ugleden in prepoznaven partner. V Rusiji proizvedemo že polovico vseh izdelkov, ki jih prodamo na tem trgu. Tako se je v prvem polletju letošnjega leta na ruskem trgu prodaja, izražena v rubljih, povečala za 13 odstotkov in je, izraženo v evrih, znašala 134 milijonov. Prodaja je zrasla tako v količini prodanih izdelkov kot tudi izražena v denarju. Naš odgovor na sedanje okoliščine je še intenzivnejše delo, predvsem pa povečanje proizvodnje in prodaje naših izdelkov.
Prodajo povečujete tudi v zahodni Evropi. Koliko dohodkov od zdravil ustvarite doma in koliko v tujini?
V Krki si prizadevamo, da smo prisotni na čim več trgih s čim večjim naborom zdravil, kar predstavlja prednost pri obvladovanju težkih razmer v posameznih delih sveta. Danes svoje izdelke prodajamo v več kot 70 držav. Izvoz predstavlja 94 odstotkov celotne prodaje skupine Krka. Imamo močno mrežo podjetij in predstavništev v tujini, zunaj Slovenije pa širimo tudi svoje proizvodne zmogljivosti. Svojo prisotnost smo izrazito povečali v zahodni Evropi, kjer smo začeli poslovati pred 17 leti, leta 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije, pa smo marketinško-prodajne dejavnosti na teh trgih še okrepili. Danes imamo v tem delu Evrope podjetja na Švedskem, Irskem, v Nemčiji, Avstriji, na Portugalskem, v Španiji, Italiji, Franciji, Belgiji, Veliki Britaniji in na Finskem.
Po prodaji se je regija Zahodna Evropa v prvem polletju letos s 162,7 milijona evri in več kot 27-odstotnim deležem v prodaji skupine Krka uvrstila takoj za regijo Vzhodna Evropa. Prodaja se je glede na enako lansko obdobje povečala za 33 odstotkov, kar je največja absolutna in relativna rast med vsemi Krkinimi prodajnimi regijami. Največji posamični trg je Nemčija, sledijo pa ji Velika Britanija, Skandinavija in Španija.
Kako se odločate, katera zdravila boste razvijali?
Odločitev, katero zdravilo bomo razvijali, je odvisna od več meril. Vseskozi spremljamo razvoj in novosti posameznih terapevtskih skupin, spremembe posameznih doktrin zdravljenja, prvo merilo za izbor pa predstavlja terapevtska pomembnost izdelka. Pomembne izdelke tako identificiramo zelo zgodaj, kar nekaj let, preden začnemo razvijati končno farmacevtsko obliko izdelka. Kot generično podjetje ne razvijamo novih učinkovin, razvijamo pa nove izdelke z znanimi učinkovinami, zato je naslednje merilo patentna zaščita izdelka, kjer je naš cilj ponuditi izdelek na trgu takoj po poteku osnovne patentne zaščite. Seveda so pomembna še druga merila, in sicer ekonomska upravičenost projekta, potrebna tehnološka znanja in zahteve za razvoj izdelka, ki jih narekujejo regulatorne oblasti in zakonodaja posameznih držav, kjer smo prisotni. Predvsem je pomembno, katere študije bo treba izvesti, da bomo izpolnili merila učinkovitosti, varnosti in kakovosti izdelka. Na končno odločitev, kateri izdelek bomo razvijali, pa vpliva predvsem potreba trgov po takšnem izdelku.
Za nov izdelek v Krki štejemo tisti izdelek, ki smo ga dali na trg v zadnjih petih letih. Pri čemer moram pojasniti, da za nas nov izdelek ni nova molekula, ki bi jo iznašli mi. To naredijo originatorji. Za nas je nov izdelek tisti, ki smo ga dali na trg potem, ko se je zanj po 20 letih iztekel produktni patent.
Katera so vaša najpomembnejša zdravila, ki jih trenutno proizvajate?
V Krki izdelujemo kakovostna, učinkovita in varna generična zdravila za večino bolezni sodobnega človeka. Skoraj 85 odstotkov prodaje ustvarimo z zdravili na recept. Največje deleže predstavljajo zdravila za zdravljenje bolezni srca in ožilja, prebavil in presnove ter osrednjega živčevja. Zdravilom na recept z več kot 9 odstotki sledijo izdelki brez recepta in z dobrimi 4 odstotki veterinarski izdelki. Ponudbo dopolnjujemo še z zdraviliško-turističnimi storitvami Term Krka.
Koliko let traja razvoj nekega zdravila?
Razvoj generičnega izdelka traja več let. Čeprav osnovna patentna zaščita originatorja po 20 letih ugasne, razvoj izdelka omejujejo dodatni patenti, ki ščitijo oblike učinkovine, sestavo v farmacevtski obliki, indikacije. Poleg tega se nenehno zaostruje zakonodaja in s tem merila za razvoj generičnega zdravila, kar povečuje tudi stroške razvoja. Razvoj generičnega zdravila postaja tako tehnološko vse zahtevnejši, daljši in dražji. Ključne izdelke začnemo razvijati kar nekaj let pred potekom osnovnega patenta, tako da so zdaj že v razvoju izdelki, ki jih bomo lansirali v naslednjem desetletju.
Podjetje izkazuje tudi visoke standarde družbene odgovornosti. Že nekaj let aprila organizirate odmeven teden solidarnosti, kjer sodelujejo številni krkaši. Tudi vi ste aktivni, med drugim vsako leto darujete kri. Zakaj ste se odločili za to akcijo in kako jo ocenjujete?
Okolju, ki mu veliko jemljemo, moramo tudi nekaj vrniti. Skrb za sočloveka in kulturo prostovoljstva širimo znotraj Krke vse od njenih začetkov in sta postali del organizacijske kulture. Družbeno odgovorni so številni krkaši posamezniki in prav zato, ker je med nami veliko ljudi, ki se dejavno ukvarjamo s prostovoljstvom, smo se odločili, da organiziramo akcijo, ki smo jo poimenovali Krkin teden humanosti in prostovoljstva. Akciji se je v štirih letih pri različnih dejavnostih – od zbiranja potrebščin, pomoči na Rdečem križu in Karitasu, v domovih starejših občanov in varstveno-delovnih centrih do darovanja krvi in številnih drugih dejavnosti – pridružilo več kot 3.470 krkašev prostovoljcev. Duh prostovoljstva se je z akcijo dodobra razširil med naše sodelavce, saj jih sodeluje vsako leto več. Pomembno se je povečalo tudi število krvodajalcev. Tako je naš cilj dosežen. Obenem smo veseli, da smo z dobrim zgledom k dobrodelnim dejanjem spodbudili tudi druga podjetja.
Sicer pa se številni sodelavci ukvarjajo z dobrodelno dejavnostjo vse leto, mnogi med njimi že vrsto let sodelujejo v Krkinih pokroviteljskih odborih oz. so dejavni v različnih zvezah, društvih, domovih starejših občanov, v šolah s prilagojenimi programi in drugje. V podjetju te dejavnosti svojih zaposlenih cenimo, zato smo decembra lani za predano prostovoljno delo v skupnosti že tretjič nagradili najprizadevnejše in bolj prepoznane Krkine prostovoljce.
Podpirate tudi šport, izobraževanje, znanost in kulturo, pa ne le na Dolenjskem, ampak tudi širše. Imate tudi Krkin kulturni klub, ponudite pa tudi humanitarno pomoč. Koliko sredstev namenjate podpori teh dejavnosti?
V Krki vemo, da prispevek k družbeni skupnosti in naravnemu okolju vpliva tudi na poslovanje in razvoj podjetja, zato odnose z okoljem gradimo na spoštovanju in dialogu. Tako za sponzorstva in donacije namenjamo okoli 0,4 odstotka celotne letne prodaje. Veliko sredstev namenjamo spodbujanju neprofitnih dejavnosti na lokalni in državni ravni, podpiramo pa tudi dejavnosti zunaj Slovenije. Največji delež namenjamo zdravstvu in športu, ki sta pravzaprav neločljivo povezana s Krkinim poslanstvom 'živeti zdravo življenje'. Sledijo znanost, izobraževanje, humanitarna dejavnost in kultura, podpiramo pa tudi tiste, ki s svojim delovanjem pripomorejo k varovanju naravnega okolja.
Prednost dajemo dolgoročnim projektom, ki lahko pripomorejo k boljšemu življenju čim večjega števila ljudi, predvsem tistim, ki poleg množičnosti izpostavljajo delo z mladimi. K raziskovalnemu delu in poglabljanju znanja spodbujamo mlade že od srednje šole naprej s Krkinimi nagradami. Pri športnih dejavnostih pa podpiramo zlasti klube na širši lokalni ravni, ki mladim omogočajo vključevanje v rekreativni in tekmovalni šport. Sicer pa precejšen del sredstev namenjamo tudi za posodobitev in boljšo opremljenost zdravstvenih ustanov. Na ta način želimo omogočiti nujno zdravstveno oskrbo čim večjemu številu ljudi. Smo tudi podporniki in soustanovitelji številnih društev in združenj.
Veliko skrb namenjate zdravju zaposlenih, izjemen posluh pa ima vaše podjetje tudi za svoje upokojence. Med redkimi pri nas so udeleženi tudi pri dobičku. Kaj vse jim nudite?
Zavedamo se, da so upokojeni sodelavci s svojim znanjem, strokovnostjo in izkušnjami pomembno prispevali h Krkini rasti ter k njenemu uspehu in ugledu, zato želimo z njimi deliti tudi sedanje dosežke. Pri tem vas moram popraviti, saj niso udeleženi pri dobičku podjetja, ampak ob novem letu prejmejo darilo. Vsi sodelavci ob upokojitvi v zahvalo za njihov prispevek k razvoju podjetja prejmejo tudi posebno spominsko darilo. Sicer pa zanje organiziramo tradicionalno novoletno srečanje, že desetletja prejemajo mesečno interno revijo Utrip, v kateri imajo člani Društva upokojencev Krka od leta 2008 tudi svojo rubriko Utrip upokojencev. Na voljo smo jim dali tudi društvene prostore in jim tudi sicer pomagamo. Upokojeni krkaši imajo posebne ugodnosti tudi pri dopustovanju v Krkinih počitniških zmogljivostih na morju, v hribih in v Termah Krka. Prav tako se lahko udeležujejo tedenske rekreacije in drugih rekreativnih dejavnosti, organiziranih prek Trim kluba Krka.
V Podjetju ste se zaposlili kmalu po diplomi in rasli skupaj z njim. V čem je skrivnost uspešnega razvoja podjetja?
V prvi vrsti se moramo vsi zavedati, da v sodobnem merjenju moči med podjetji nimajo glavne besede tehnološke zmogljivosti. O tem, kdo je boljši, danes odloča predvsem človek. Krkinega razvoja in napredka si ne moremo predstavljati brez dobrih sodelavcev. Pri tem je ključno, da ima podjetje jasno vizijo in strategijo, kako doseči zastavljene cilje. Seveda pa moramo biti pri njihovem uresničevanju dosledni tako na ravni posameznika kot tudi na ravni podjetja.
Kje vidite Krko čez deset let?
Verjamem, da bo Krka tudi v prihodnje utrjevala svoj položaj v svetu. Trendi kažejo, da se bo generična farmacevtska industrija v prihodnosti še razvijala. Mi bomo prihajali na svetovne trge z velikim številom novih izdelkov in tako zagotavljali nadaljnji razvoj podjetja v dobro delničarjev, zaposlenih, družbene skupnosti in seveda kupcev in bolnikov. Zavedamo pa se, da bomo morali zato, da bomo še močnejši in da bomo dosegali poslovne cilje, nenehno izboljševati procese, izdelke in storitve. Na koncu je vse odvisno od ljudi, njihove motiviranosti, strokovnosti in pripadnosti. To velja tako za podjetja kot za državo.
Kaj vas po napornem delu v službi najbolj sprošča? Je to delo v vinogradu?
Prostega časa med tednom ni prav veliko, ob koncu tedna pa so, kadar je le mogoče, na vrsti pohodi v hribe, po novem pa tudi kolesarjenje in seveda tudi delo v vinogradu.
Vsako leto na prednovoletnem srečanju nagovorite upokojence. Kaj spodbudnega pa bi povedali vsem slovenskim upokojencem?
Upokojenim krkašem bom, kot kaže, lahko tudi to pot povedal, da smo še naprej uspešni, obenem pa poudaril, da je uspeh Krke odraz ne le nas, ki smo v podjetju zaposleni danes, ampak tudi tistih, ki so delali pred nami. Vsem slovenskim upokojencem pa sporočam, da je pomembno predvsem, da ohranjajo svoje zdravje in vitalnost. Zrele generacije imajo v sebi neizmerno zalogo intelektualnih, čustvenih in socialnih izkušenj, s katerimi se mladi šele seznanjajo, zato ima človek številne priložnosti za aktivno življenje tudi po upokojitvi.
Upokojeni sodelavci so veliko prispevali h Krkini rasti.
