KO NE ZMOREMO SAMI
Ko ne gre brez pomoči
Foto: Shutterstock
Večina ljudi si želi, tudi ko hudo zbolijo ali ostarijo, ostati v domačem okolju, ki jim je ljubo in se v njem tudi najbolje znajdejo. V razširjeni družini se družinski člani običajno dogovorijo, kdo in kdaj bo prevzel skrb za svojca, da ne bi breme padlo le na enega. Težje je seveda tistemu, ki živi sam, ali pa zakoncema, ki nimata svojcev oziroma ti živijo daleč. Takrat ne gre brez zunanje pomoči.
Patronažna sestra pride na dom, če bolnik potrebuje zdravstveno nego (injekcije, čiščenje ran …), sicer je najbolje, da najdete usposobljeno oskrbovalko. Po zakonu so občine dolžne zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu ter storitve sofinancirati, in sicer najmanj v višini 50 odstotkov stroškov. To pa pomeni, da se cene pomoči družini na domu med občinami zelo razlikujejo, za uporabnika pa to ni prav majhen strošek. Za enourni obisk socialne oskrbovalke (v veliki večini nego opravljajo ženske) med tednom uporabnik v Ljubljani plača le 3,43 evra, v drugih občinah pa od 5, 6,5, 8,5 ali celo 9,60 evra. Ob koncu tedna in praznikih so cene višje. Časovno je sofinancirana pomoč na domu omejena na določeno število ur (do 20) na teden. Upoštevati je treba tudi to, da uporabnik ne more vedno sam odločiti, kdaj naj bi se oskrbovalka oglasila pri njem. Pogosto se dogaja, da v dom ne hodijo iste osebe, pač pa se menjavajo, kar zagotovo ni prijetno za uporabnika.
Če ne veste, kam bi se obrnili za dodatno pomoč pri negi bolnika, povprašajte v bližnjem domu za starejše občane ali na centru za socialno delo, morda tudi v zdravstvenem domu. Tudi nekateri zasebni izvajalci imajo koncesijo za opravljanje storitev pomoči na domu in tako tudi nižje cene. V nasprotnem primeru so cene višje, običajno pa se bolj prilagodijo vašim oziroma bolnikovim potrebam in željam.
Prijaznejša nega
Večino oskrbe pa vseeno prevzamejo domači. Zavedati se je treba, da je kljub naši dobri volji in ljubezni, ki jo čutimo do oskrbovanca, to zahtevna naloga in nas izčrpava telesno, duševno in tudi finančno. Telesni napor zlasti pri negi nepremičnega bolnika ni zanemarljiv. Če še nikoli niste imeli opraviti s hromim ali dementnim bolnikom, ne veste niti, kako pristopiti, da ne bi prizadeli njegovega dostojanstva, da mu ne bi povzročili bolečin ali ga celo poškodovali. Poškodujete pa se lahko tudi sami, če ga nepravilno dvigujete. Zato se, če je le mogoče, o negi in pripomočkih, ki jih potrebujete pri tem, pozanimajte že vnaprej. Zelo pomembno je, da znate bolnika pravilno obračati in mu pomagati pri sedanju ali vstajanju oziroma ga premeščati iz postelje na voziček, ga pravilno hraniti in umivati, da ne bodo vsakdanja opravila naporna za oba.
Nasvete o negi najdete v priročnikih (kot je priročnik Domača nega, ki so ga izdali pri Celjski Mohorjevi družbi), pri prodajalcih medicinskih pripomočkov (podjetje Sanolabor sicer ne prireja več delavnic o negi bolnika, lahko pa si na njihovi spletni strani ogledate kratke filme z nazornimi prikazi nege bolnika), na spletu, pri društvih bolnikov … Svojci dementnih bolnikov se obrnite na Spominčico, slovensko združenje za pomoč pri demenci. Dobili boste strokovne nasvete, literaturo in še posebej dragocene izkušnje svojcev, ki se srečujejo v skupinah za samopomoč po različnih krajih.
Na Inštitutu Antona Trstenjaka že več let prirejajo tečaje za usposabljanje družinskih oskrbovalcev. V Ljubljani potekajo vsako leto, v drugih krajih pa glede na povpraševanje. Udeleženci se s pomočjo patronažne sestre, fizioterapevta in drugih strokovnih delavcev naučijo oskrbovati starega človeka in krepiti lastno kondicijo. Izvejo tudi marsikaj koristnega o sporazumevanju, o oskrbi dementnih ljudi in tudi o spremljanju umirajočih. Tečaje za nego bolnika na domu občasno prirejajo tudi Slovenska karitas, Rdeči križ, domovi starejših občanov ali društva upokojencev …
Dobrodošla pomoč
Marsikdo v vnemi, da bi mu olajšal bolezen, naredi za bolnika čisto vse, tudi tisto, kar še zmore sam. Saj vemo, da pogosto, verjetno že podzavestno, želimo pomagati starejšemu človeku, tudi če ni bolan, recimo pri obuvanju čevljev ali zapenjanju gumbov. To ni dobro, saj mora čim dalj časa ohraniti spretnosti, ki jih še obvlada – če mu ni treba nič več početi, jih bo še hitreje izgubil. Tudi bolnik včasih potrebuje samo več časa, malo spodbude in morda kak pripomoček ali občasno pomoč, da se sam nahrani ali umije.
Pripomočki lahko zelo olajšajo nego tako vam kot bolniku. Med najosnovnejšimi so bolniške postelje, ki jim lahko nagibate vzglavje in nastavite po višini, blazine proti preležaninam, trapez, če se lahko bolnik še dviguje, mizica za hranjenje. Če se še giblje, izberite hoduljo ali rolator – odvisno od tega, koliko opore potrebuje pri hoji. Mnoge pripomočke, ki lajšajo bivanje in nego doma, si je mogoče izposoditi. Osebni zdravnik predpiše naročilnico za izposojo medicinsko-tehničnih pripomočkov, s katero se oglasite pri pogodbenem dobavitelju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izposoja je brezplačna, plačate pa varščino za čas uporabe, določene pripomočke lahko prilagodijo potrebam uporabnika.
Da ne bi zboleli še sami, vsaj občasno poskusite dobiti zamenjavo pri oskrbi. Morda mu lahko delajo družbo soseda, prijatelj ali prostovoljka iz kakšnega društva. Če je bolnik na vozičku, ga za nekaj ur odpeljite v dnevno varstvo doma za starejše. Marsikateri dom že omogoča začasno nastanitev (na primer za teden ali dva). Brez slabe vesti se odločite za to možnost. Za bolnika bodo dobro poskrbeli, vi pa se boste v tem času odpočili in si nabrali nove moči.
Pa še nekaj, nega bolnika ali ostarelega lahko pomeni tudi veliko finančno breme. Pozanimajte se, ali bolniku pripada dodatek za pomoč in postrežbo. Dobijo ga tisti, ki so bili redno zaposleni in prejemajo starostno, invalidsko, vdovsko ali družinsko pokojnino (žal pa ne kmečki upokojenci), ki za osnovne življenjske potrebe nujno potrebujejo stalno (popolno ali delno) pomoč drugega. Predlog oziroma vlogo napiše osebni zdravnik, o upravičenosti pa odločijo pri pokojninskem zavodu. Dodatek za pomoč in postrežbo lahko dodelijo v treh višinah, odvisno od zdravstvenega stanja oziroma od tega, koliko pomoči bolnik potrebuje. Preden odločijo, lahko zdravniška komisija bolnika obišče na domu, da se prepriča o njegovem zdravstvenem stanju.
