Gibanje varuje srce
Študije so pokazale, da je pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, ki so vključeni v programe rehabilitacije, v primerjavi z bolniki, ki vanje niso vključeni, petletna umrljivost manjša kar za 25 do 46 odstotkov, za tretjino manj je tudi ponovnih infarktov. Rehabilitacija je dosmrtna, začne pa se že v bolnišnici takoj po infarktu ali operaciji. Pomembno je, da vsa družina spremeni dosedanji življenjski slog, zlasti prehranjevalne in gibalne navade.
V prvem mesecu po vrnitvi iz bolnišnice začne bolnik drugo stopnjo rehabilitacije bodisi v dveh ambulantnih centrih za srčne bolnike (v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ali v Topolšici) bodisi v katerem izmed zdravilišč.
V Šmarjeških Toplicah, recimo, že od leta 1983 bolniki prihajajo na rehabilitacijo med drugim in četrtim tednom po infarktu ali akutnem koronarnem sindromu oziroma med tretjim in petim tednom po operacijah na srcu. Po temeljitih preiskavah za vsakega bolnika posebej določijo program rehabilitacije. Vključuje pa telesno vadbo (vaje za mišično moč, nordijsko hojo, kolesarjenje, če so bolniki v dobri kondiciji in jim zdravstveno stanje dopušča, jim svetujejo tudi plavanje), delavnice o zdravem življenjskem slogu, zdravo prehrano in psihosocialno podporo. Po zaključnem obremenitvenem testiranju bolniki pri kardiologu dobijo podroben načrt za trimesečno nadaljevanje rehabilitacije v domačem okolju. Vsekakor se tu rehabilitacija ne sme končati, pri čemer imajo veliko in pomembno vlogo društva bolnikov. Še posebej, če vemo, da je štirinajstdnevno zdraviliško zdravljenje, ki sicer srčnim bolnikom zelo koristi, zdravstvena zavarovalnica pripravljena plačati le tistim po najtežjih operacijah … Prav zato ponekod bolnike v koronarna društva napotijo že zdravniki. Tu namreč dobijo dragocene izkušnje drugih bolnikov in strokovne nasvete, v sodelovanju z zdravniki in usposobljenimi vaditelji odpravljajo dejavnike tveganja, izboljšujejo telesno, duševno in socialno počutje in si na ta način izboljšujejo kakovost življenja.
V 70 krajih deluje 16 koronarnih društev in klubov, povezanih v zvezo (Zveza koronarnih društev in klubov Slovenije, tel. št.: 0599 28 379, 041 602 216, e-pošta: info@zkdks.si, http://zkdks.si), v njih pa je nekaj manj kot štiri tisoč članov. Skrbijo za druženje bolnikov, vodeno in nadzorovano vadbo, konec koncev tudi za družabno življenje. Koristna je tudi obnovitvena rehabilitacija, ki jo člani društev opravijo v zdravilišču. V društvih ugotavljajo, da so njihovi člani bolj motivirani za zdravo življenje, med njimi je tudi manj kadilcev in manj ljudi s preveliko telesno težo.
