Kako živeti dlje?

jul. '16

SVET IN MI

Nova raziskava, objavljena v znani reviji American Medical Association, pri kateri je sodelovalo več raziskovalcev, ki so pregledali življenjske navade in razmere 1,4 milijona ljudi, zajetih v poročilih socialnega zdravstva in davčne službe, je izluščila osem pravil, ki zagotavljajo daljše življenje.

  1. V ugledni mestni četrti

Tudi revnejši, ki prebivajo v bogataškem okolju, živijo najmanj po tri leta dlje od tistih, ki živijo v revnih četrtih. Menda zato, ker je v takem okolju veliko višja zavest o pravilni prehrani, vzdrževanju zdravih navad, opustitvi kajenja in vsakodnevnih telesnih aktivnostih.

  1. Nitkanje zob

Vsakodnevno nitkanje zob ohranja arterije mlade, so ugotovili v bostonskem Centru za preventivo in zdravljenje bolezni. Bakterije, ki se zadržujejo na zobeh in dlesnih, namreč povzročajo otekline in vnetja, ki se lahko razširijo celo do srca. Tudi parodontoza, ki izvira iz zanemarjenega čiščenja zob, vodi k povečanemu številu belih krvničk in posledično k padcu imunskega sistema, ki telo stežka ubrani pred okužbami. Dnevno nitkanje vam podaljša življenje v povprečju za 6,3 leta.

  1. Ohranjati mrežo prijateljev

Ohranjanje tesnih vezi s prijatelji in družino je bistveno za tiste, ki želijo živeti dlje. Na Univerzi Chapel Hill v Severni Karolini ugotavljajo, da živijo osamljeni ljudje brez prijateljev najmanj 7,5 leta manj od tistih, ki se redno družijo. Ne gre samo za aktivnost, ampak za smeh in veselje, ki preganjata stres in ohranjata vitalnost.

  1. Imeti rojstni dan v jeseni

No, tu se ne da kaj dosti pomagati, dejstvo pa je, da imajo tisti, ki so rojeni med septembrom in novembrom, mnogo več možnosti, da bodo doživeli 100 let. Menda je to posledica nižjega vnosa naravnih vitaminov v prvih mesecih materine nosečnosti, ko je zarodek posebno občutljiv. Poleg tega so jesenski otroci manj izpostavljeni številnim infekcijskim boleznim, ki so težje in jih je več pozimi, v spomladanskem času in poleti.

5. Vernost

Številne študije kažejo, da živijo religiozni ljudje dlje od nevernih. V knjigi Projekt dolgoživosti, ki je izšla na kalifornijski univerzi Riverside, sta avtorja Howard S. Friedman in Leslie Martin pojasnjevala rezultate osem desetletij dolge raziskave in ugotovila, da sta s konstantno vernostjo hkrati prisotna tudi prostovoljno delo in skrb za druge, kar podaljšuje življenje. Ljudje, ki molijo skupaj, tudi skrbijo drug za drugega in prav v pomoči sočloveku marsikdo najde srečo, pravi smisel in pomen življenja.

  1. Imeti vitke prijatelje

Vse kaže, da je prevelika debelost nalezljiva. Živeti v bližini predebelega človeka in prijateljevati z njim zagotavlja, da se bo tudi vitek prijatelj zredil. Statistika je pokazala, da se jih v prijateljevanju z debeluhi zredi skoraj 60 odstotkov. Navade pri nezdravi in napačni prehrani pa tudi sprejemljivejši odnos do debeluha učinkujejo na prijatelja v napačni smeri. Bolje je imeti vitke prijatelje in se ob njih navzeti njihovih zdravih navad. Podatke je objavila medicinska revija New England Journal of Medicine, ki je 12.076 ljudi spremljala 32 let, od 1971 do 2003.

  1. Čistite svoj dom

Brisanje prahu s polic, pomivanje tal, sesanje preprog ... Vse kaže, da taka domača dela podaljšujejo življenje, so ugotovili švedski raziskovalci. Revija The British Journal of Sports Medicine, ki je povzela švedsko raziskavo, piše, da je telesna aktivnost tista, ki v 27 odstotkih preprečuje možgansko kap in celo za 30 odstotkov zmanjšuje možnost, da bi človek umrl zaradi kardiovaskularnih težav. Piše, da mora človek izkoristiti vsak trenutek dneva za to, da ne sedi in da ostaja na svojih nogah. Komur ni do čiščenja stanovanja, naj se udejstvuje na vrtu, se ukvarja z avtomobilom ali vnuki. Ključ dolgoživosti je v telesni in možganski aktivnosti.

8. Življenje blizu zelenja

Pri stotisočih ameriških starejših ljudeh opravljena testiranja kažejo, da se je smrtnost zmanjšala za 12 odstotkov pri tistih, ki so živeli v bližini narave, ob parkih, travnikih in v okolju z redkim prometom. Mestni park na drugi strani ceste je vplival na to, da se je 13 odstotkov ljudi prebilo do smrti brez raka, težave z dihanjem pa jih je imelo 34 odstotkov manj od tistih, ki živijo sredi asfalta in betona.

Povzeto po http://www.grandparents.com


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media