Št. 7-8, julij/avgust 2016

  • Poletje

    jul. '16

    Nekateri ne marajo poletja zaradi hude vročine, ki pa po navadi po nekaj dneh popusti. So pa poletni dnevi zelo prijetni zaradi dolgega dne, ko lahko marsikaj opravimo ob dnevni svetlobi, smo v naravi, zvečer pa si privoščimo še kulturno prireditev na prostem. Poleti zaživijo skoraj vsa mesta in malo večji kraji, predstavljajo se domača društva, znani in manj znani umetniki, dogajanje popestrijo rokodelci. Vsakdo lahko najde nekaj zase, če pa ste med tistimi, ki ne marajo hrupa in gneče, si v miru in tišini lahko pogledate razstavo v bližnjem...

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Izračuni letošnjih pokojnin Zavarovanci, ki so bodisi že neposredno pred upokojitvijo, ali pa jih taka odločitev čaka v najbližji prihodnosti, so prav gotovo seznanjeni s spremembami pravil za izračun pokojnin, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), veljavnem od 1. 1. 2013. Te se nanašajo tako način izračunavanja pokojninske osnove, kakor tudi na višino možnih odstotkov, uporabljenih za njihovo odmero. Metodologija za izračuna pa kljub tem spremembam ostaja enaka več desetletij uveljavljenemu načinu.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Zanimalo jih je poslovanje Kapitalske družbe Poročilo o poslovanju Kapitalske družbe (KAD) je bila osrednja točka obravnave junijske seje sveta ZPIZ. Toda letnega poročila o poslovanju družbe v letu 2015 svet še ni obravnaval, ker ga še ni sprejela njihova skupščina. V predloženem poročilu je bil poudarek na pregledu revidiranega letnega poročila KAD za lansko leto. Za bralce bodo zanimivi predvsem podatki, iz katerih je razvidno, s kakšnim premoženjem ta družba še razpolaga. Obstaja namreč zakonska obveznost tega sklada, da zagotavlja tudi določena sredstva pokojninski blagajni. V letu 2015 je ta obveznost znašala le 19 milijonov evrov, in jih je pokojninska blagajna tudi prejela. Čisti dobiček Kapitalske družbe je v preteklem letu znašal 37,6 milijona evrov. Na dan 31. 12. 2015 so finančna sredstva KAD-a znašala okrog 931 milijonov evrov in so bila v primerjavi z decembrom 2014 višja za 2,6 odstotka. Glavnino teh sredstev predstavljajo finančne naložbe, ki so znašale okrog 892 milijonov evrov, denarna sredstva pa 38 milijonov.

Največje potrebe po stanovanjih v Ljubljani Svet ZPIZ se je na zadnji seji 16. junija seznanil tudi z letnim poročilom o poslovanju Nepremičninskega sklada za leto 2015. Sklad je v preteklem letu posloval uspešno in dosegel prihodke v višini okrog 6,5 milijona evrov, odhodke pa v višini cca 6,2 milijona evrov ter ustvaril čisti dobiček v višini skoraj 280.000 evrov. To je v danih družbeno ekonomskih razmerah pozitiven dosežek. Stanovanja ima sicer po vsej Sloveniji, vendar so neenakomerno razpršena in tudi potrebe so večje od možnosti.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

ZDUS

POISKALI SMO ODGOVOR: Zdravstveno zavarovanje na počitnicah Bralka, ki z vnukom avgusta odhaja na počitnice na enega od hrvaških otokov, sprašuje, ali tudi na Hrvaškem velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. Do zdaj je namreč počitnikovala le ob Rdečem morju in si je morala vedno urediti komercialno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.

Upokojenci si želijo le dostojanstva in ekonomske neodvisnosti Zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva nam grozi, da sistema zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ne bosta več vzdržna. Država že zdaj za pokojnine na leto nameni okrog milijardo evrov, povečujejo se tudi izdatki za zdravstvo, vse več upokojencev pa živi pod pragom revščine, zato je Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) konec junija na pogovor za isto mizo povabila predstavnike delodajalcev, vlade in resornih ministrstev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Slišati je bilo kar nekaj predlogov in tudi, da se moramo problemov lotiti takoj in brez odlašanja.

Trgovina, v kateri najdeš vse, pa ne moreš nič kupiti Gre za muzejske trgovine, kjer je obisk simpatičen sprehod po preteklosti. V Fabianovi trgovini v Lokvi na Krasu se je čas ustavil tam nekje med obema svetovnima vojnama.

Prebold skozi čas V Preboldu in okoliških vaseh je skupina zanesenjakov, ki jim ni vseeno za lokalno dediščino, oktobra leta 2000 začela zbirati stare predmete in zapisovati lokalne običaje. Nabralo se je toliko gradiva, da so že naslednje leto v graščini Prebold, odprli stalno razstavo z naslovom Muzejska zbirka Prebold skozi. Leta 2012 pa so zbirko prestavili na nov naslov v Dolenjo vas 49.

Male radosti in večja doživetja v galeriji Ko so leta 1896 odprli Narodni dom, je bila to velika senzacija v Ljubljani. Stavba je prva imela elektriko in v čast otvoritve so kar dva dni noč in dan gorele vse luči, tako da je bila videti kot bleščeč lampijon. Ko pa so na začetku letošnjega leta predali obiskovalcem v veselje in užitek prenovljeno Narodno galerijo, so slovesnosti trajale tri dni, obiskalo jo je čez 50.000 ljudi, vstopnino pa so jim podarili. Zdaj so prvič enotno povezani vsi trije stavbni deli galerije – najstarejši in popolnoma prenovljeni Narodni dom, Ravnikarjevo Novo krilo iz leta 1993 in Steklena vhodna avla biroja Sadar+Vuga arhitekti iz leta 2001. Na ogled je nova stalna zbirka, ki so jo številčno povečali za več kakor tretjino del, tako da je v njej okrog 600 eksponatov. Poleg tega je in bo v njej več zanimivih razstav.

Od babičine lajne do maršalovega motorja Muzej Milana Hafnarja nekateri imenujejo kar muzej motorjev, saj je v njegovi zbirki posebno mesto namenjeno prav tem starodobnikom, okoli 100 jih ima, med njimi je kakih70 Tomosovih motorjev – največja tovrstna zbirka v Sloveniji. V muzeju je prek 900 različnih eksponatov neprecenljive vrednosti. Neprecenljive tudi zato, ker je v teh predmetih skrita energija, prosti čas vse družine, ne nazadnje tudi družinski denar. Vsak predmet je restavriran in skrbno popisan, vsak na svojem posebnem mestu in očiščen ter bleščeč v svoji posebni lepoti. Pa še vedno so veseli vsakega podarjenega predmeta.

Zbirka petelinov in glasbil z vsega sveta »Lepšga kraja nej, ku je Šentjern, lepšga tiča nej, ku je petjeln« prepevajo ponosni Šentjernejčani, ki so leta 1995 dobili samostojno občino in petelina izbrali za simbol in zaščitnika kraja, imajo ga tudi v občinskem grbu. V tem prelestnem dolenjskem kraju pod Gorjanci, ki je znan tudi po srečanju oktetov, konjskih dirkah in cvičku, je marsikaj povezano s petelinom. Tamkajšnje društvo Gallus Bartholomaeus se med drugim trudi z vzrejo nove pasme. Pri Selakovih v centru Šentjerneja pa imajo na ogled zbirko eksponatov petelinov iz celega sveta, sedaj jih je že preko 500.

Ohranil je vse, kar je našel  Laščan Valentin Deželak je vsestranski kulturni ustvarjalec, rodopisec, navdušen zbiratelj starin in poznavalec kulturne dediščine, ki mu je bila zbirateljska žilica najbrž položena že v zibelko. In po njegovi zaslugi se bo pred propadom ohranilo veliko predmetov in orodij, ki jih skrbno hrani v hiški, v kateri je uredil bogato etno zbirko kar štirih rodov svojih prednikov in jo poimenoval po sebi - Valentinova etnološka zbirka.

Domišljija pri torbicah nima meja Verjetno najmlajši slovenski muzej, ki deluje od letošnjega marca, privablja zlasti obiskovalke vseh starosti. Saj veste, torbice so za ženski svet (pa tudi za kakšnega moškega) nepogrešljive. In v njih se skriva marsikaj, del teh skrivnosti odstira razstava v pritličju upravne stavbe Splošne plovbe v Portorožu.

Svoboda med nebom in zemljo Ali ste že kdaj slišali, da sedemdesetletniki delajo letala in da so v lepem vremenu vsak prosti trenutek visoko nad oblaki? Jaz sem, saj mi je upokojeni strojnik Janez Videtič iz Ljubljane rekel: »Če bo jutri lepo, pridite v Podpeč, pa boste videli, kako zgleda moje nove ultra lahko motorno letalo, ki sem ga sam gradil zadnjih pet let.«

Zemlja in glina, ena sama lepota Jeseni smo obirali oljke pri Ivanu Skubinu in Ivi Sivec na terasah pod njuno briško hišo. Nad nami sta nas nemo opazovala čuvarja. On v beli, ona v šamotni glini. Po urah dela, ko smo roke imeli že dobro naoljene, smo na trati jedli. Iva je prinesla velikansko skledo pisane solate, ki jo je krasilo cvetje ognjiča. Pa tudi pod njim so se našla presenečenja, rastline, ki jih še nisem jedla surovih. Presenetljiva solata, zato je vse drugo, kar je bilo zraven, šlo v pozabo. Iva je veganka. Ivan pa »samo« vegetarijanec. Ampak to sta postala še preden sta v zrelih letih postala neločljiv par, ki ju poznajo od severa Nemčije do Španije, da ne omenjam Dalmacije, Italije in seveda slovenskega zaledja. Najbolj zaradi keramike, vedno nagrajenega olivnega olja in estetike …

Mamin šivalni stroj prvi v zbirki »Mama Valerija je bila kmečka šivilja. Kot majhen otrok sem rad gledal, kako šiva, potem sem se naučil tudi sam. Po njeni smrti sva z ženo Slavko premišljevala, kaj narediti z njeno hišo. Žena je predlagala, da zbirava šivalne stroje. Prvi v zbirki je tako mamin stroj madžarske znamke Csepel, letnik 1962,« razloži Marijan Babič odločitev, ki je padla pred 16 leti.

Lipa – slovensko sveto drevo  Od pradavnine je bila lipa drevo življenja in zdravja, zaščitnica doma in družine ter varuhinja pred strelo. V davni poganski dobi so se pod senco lipe zbirali slovanski starešine, naši davni predniki, se posvetovali in razsojali spore. Pod lipo se je smelo govoriti le resnico!

Petje in slikanje sta krasna družabnika Ko sem se pred letom odločila, da začnem peti v pevskem zboru Livada Dnevnega centra aktivnosti za starejše na Viču se mi še sanjalo ni kako čudovito gospo bom spoznala.Žena prvi vaji je moja ušesa pobožal njen zveneči mezosopran. Pogled na njen obraz mi ni dovolil niti približno uganiti koliko bi bila lahko stara. Še manj sta njena leta razkrivala visoka, vitka postava in prožen korak.

 Od eksotičnih paradižnikov do starih slovenskih sort Ljubija v občini Mozirje je uradno ime za pet manjših vasi, zato je to naselje raztegnjeno in razvejano. Ker pri njih velja še star kataster, hiše niso oštevilčene po vrsti, ampak ima najstarejša hiša najnižjo številko, nas je Jernej po telefonu vodil do svojega doma … Pričakala sta nas z očetom Janezom, ki je povedal, da že četrti rod kmetuje na tej zemlji. Njegov ded in kasneje tudi oče sta gojila hmelj, ki je dajal lep prihodek; nekaj pa sta zaslužila tudi s češnjami . Pa še eno posebnost so imeli pri tej hiši – njegova stara strica sta imela fotoaparat in razvijalnico slik, kar je bila velika redkost daleč na okoli.

Mož z dvema domovinama  Leta 1966 je preko študentske izmenjave Edward Palka kot odličen študent farmacije v Gdansku prvič prišel v Slovenije.. Še danes se nasmeje, ko se spomni, da je moral pred odhodom opraviti izpit iz ruščine. »Čemu je to služilo, še nisem ugotovil …« Se je pa pri nas zaljubil in se po diplomi in nazivu magister farmacije vrnil v Slovenijo.

Zgodovina, zapisana v kamnu Medobčinski muzej Kamnik je nedavno obnovil svojo kamnito kulturno dediščino. V lapidariju v gradu Zaprice je predstavljena skoraj dvatisočletna preteklost mesta in okolice.

LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Nekdaj mirna cesta je postala glavna povezava med kolodvorom in južnim delom mesta Že kmalu potem ko je bila leta 1849 zgrajena ljubljanska glavna železniška postaja so se pojavili predlogi, da bi jo bilo treba čim prej prek Mesarskega oziroma sedanjega Zmajskega mostu prometno povezati s tržnim prostorom pod grajskim hribom. Toda minilo je kar triintrideset let, da se je 1882. Kranjska stavbna družba naposled lotila gradnje nove Resljeve ceste in jo naslednje leto tudi končala. Na objavljenih razgledniških fotografijah, ki sta bili narejeni kakih dvajset let pozneje, se, opozori upokojena univ. dipl. inž. arh. Martina Lipnik, lepo vidi, kako so tedaj poskrbeli tudi za ozelenitev nove prometnice. »Še več: regulacijski načrt Ljubljane iz leta 1896 je zahteval, da mora občinski svet pri obravnavi prošenj za zidavo na tem območju varovati tudi vrtove.«

Kaj lahko naredimo, če nam uhaja urin Z nehotenim uhajanjem urina (urinsko inkontinenco) se spopada skoraj polovica starejših žensk. Strokovnjaki svetujejo, da o tem čim prej spregovorijo pri svojem zdravniku. Pomaga lahko trening sečnega mehurja.

Ah, ne vem, kaj je to letos … Ta stavek poslušam vsako leto od številnih ljudi, s katerimi se naključno pogovarjam o vrtnarskih dosežkih. Vsako leto je res drugačno od prejšnjih, vsako ima svojo pot, ki jo vrtičkarji pač moramo sprejeti in znati izkoristiti v največji meri. Vsi, ki vrtnarimo v pravi zemlji pod milim nebom, pa pač bomo hvaležni za vse, kar bomo pridelali in bomo presežke znali na zdrav način ustrezno shraniti. Imamo vsajpriložnost za inovativnost in raznolikost v shrambi.

Okužbe sečil so poleti pogostejše Poleti smo še posebej dojemljivi za okužbe sečil, saj veste: ko moramo kar naprej na stranišče, med odvajanjem vode pa nas peče in srbi. Ločimo dve vrsti okužbe sečil, zgornja vpliva na ledvice in sečevod, spodnja pa na sečnico in mehur.

Dva grižljaja preženeta sitnobo Srečanje v Primoštenu je vsem, ki smo se udeležili delavnice o medsebojnem vplivu izpuščanja vmesnih obrokov in jezi postreglo z dilemo, čemu se sploh jeziti, ko se pa lahko - lepo imamo. No, če je bila tam na sporedu praksa, je zdaj na vrsti teorija. Kaj je jeza, zakaj nastane, kako jo krotimo in kakšna je vloga vmesnih obrokov pri tem?

Vse za na plažo Barve so tiste, ki jih najprej opazimo. Sestavite jih v skladno celoto, saj bo le na tak način tudi vaša podoba skladna in mladostna. Kamor koli se odpravite na počitnice, naj bo to v apartma ob naši obali, zakotna ribiška vasica nekje v Dalmaciji, ali v katerem od naših termalnih zdravilišč - ne pozabite na urejeno podobo.

Poletna spirala Poletne spiralne športne igre kot osebnega gibalnega treninga se ne boste naveličali kar tako, če boste upoštevali eno in edino pravilo: Od prve zunanje vaje naprej proti sredini se vedno pomaknite za toliko vaj, kot je bilo število ponovitev/ vdihov, ki jih opraviti pri posamezni vaji.Igro boste zaključili, ko boste opravili vse vaje in na koncu obstali v centru spirale. Ko vas bo igra vodila skozi center se v nadaljevanju vedno vrnite na zunanji obod spirale, na prvo vajo oziroma jo preskočite, če bo potrebno zaradi števila ponavljanj. To pomeni, da boste nekatere vaje morali tudi večkrat ponavljali. Če ste pomislili, da je vse skupaj malce nagajivo, imate prav, a verjemite: ob koncu poletja boste v odlični formi, pa še štetje vam bo delalo veliko manj preglavic.

Pomagajmo srcu Leta se ne nalagajo le v naši osebni izkaznici, pač pa tudi v žilah. Te namreč s starostjo izgubljajo elastičnost, trdota žilnih sten pa se povečuje in otežuje živahen pretok krvi skoznje. Zaradi manj prehodnih žil je bolj obremenjeno srce, ki ne zmore več delovati s takim obsegom kot nekoč, kar vodi v srčno popuščanje.

Moč ji je dala tretja univerza Silva Rupar iz Ljubljane je nežna in krhka gospa, ki ji je življenje naložilo velika bremena. A jih nekako rešuje in premaguje. Pred 22-timi leti se je invalidsko upokojila, pred petnajstimi leti pa se je vpisala na Univerzo za tretje življenjsko obdobje, za katero pravi, da jo je rešila in jo z veseljem obiskuje še danes. Ličila se ni nikoli, razen ustnic, rada je naravna, zato se je najprej nekoliko zadržano potem pa zadovoljno prepustila preobrazbi naših strokovnjakinj.

Zavarujmo oči V poletnem času moramo pred soncem in škodljivimi ultravijoličnimi žarki poleg kože zaščititi tudi oči. Kako to storimo, svetujeta ljubljanski optik Tomaž Šimenc in njegov sin Anže, bodoči optiometrist, ki počasi prevzema očetov posel.

S spomini do boljšega spomina, drugič V junijski številki sem predstavila uvod v knjigo življenja, ki je je vaše Življenjsko delo. Gre za dejavnost organiziranja vaših spominov: dogodkov, dejstev, izkustev, preteklih pridobljenih znanj, skratka celotnega življenja posameznika. Kot nekakšna avtobiografija. Namenjena je izboljšanju razumevanja preteklih življenjskih izkušenj in kako se je posamezna oseba soočila s spremembami v življenju.

Sonce ne sije le na plaži Sestavni del zdravega življenjskega sloga je tudi skrb za dosledno in pravilno zaščito kože pred UV sončnim sevanjem. Kljub osveščanju o škodljivosti sončenja je povsod po svetu v porastu kožni rak, pravzaprav se vsakih pet do deset let podvoji in je zato najpogostejša oblika raka.

ZDRAVJE KRATKE

Več gibanja, a manj zelenjave Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poteka že peta nacionalna raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog 2016. Na podlagi zbranih podatkov iz anket 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 74 let, bodo pristojni kot do zdaj oblikovaliprograme za izboljšanje zdravja prebivalcev in zmanjševanje neenakosti v zdravju.

Komarji, zoprni spremljevalci toplih noči Komarji so med najbolj nadležnimi, žal pa tudi najbolj vztrajnimi spremljevalci poletnih večerov. Poleg tega pa so ponekod izredno nevarni, saj prenašajo številne klice in parazite, ki lahko povzročajo hude bolezni, od malarije, različnih mrzlic do trenutno najbolj zloglasnega virusa zika. Pri nas na srečo večjih okužb ni zaznati, v srednji in južni Dalmaciji pa komarji povzročajobolezen lišmaniozo – v nekaj tednih po piku se pojavijo krastave bunkice ali razjede na koži, ki se v najhujših primerih ne celijo pač pa se širijona sluznico nosu in ust.

Prehrana rastlin v poletni vročini V kolikor smo vrt gnojili samo s kompostom in hlevskimi gnojili, obstoji velika verjetnost, da bodo plodovi manj odporni na bolezni zaradi pomanjkanja kalija, kalcija, magnezija in fosforja, ki v bistvu utrjujejo rastline, hkrati pa vplivajo tudi na velikost in v dokajšnji meri na izgled pridelka.

Veliki Klek/Grossglockner

Vnučki so njena največja ljubezen Našo današnjo gostjo, Stanko Kovačič, zaradi njene čudovite glasbe poznajo ne le starejši, ki se je spominjajo predvsem iz svoje in njene mladosti, temveč tudi mlajši, tisti, ki jim je všeč domača glasba in slovenske popevke. S prvimi leti njenega nastopanja so povezane mnoge nepozabne skladbe, ki jih je nekdaj posnela - Hitro, hitro mine čas, Hvala ti, Mislim na dneve sreče, Prinesi mi rože, Na mojo pot ne trosi rož rdečih, Kitara, Rekel mi je, Žametno nebo in V daljni kraj, če zapišem samo nekaj naslovov. Kako pa se sama spominja tistih starih, za mnoge Slovence zagotovo lepih časov?

Do angleščine z rokami Neverjetno je, s kakšno vnemo so otroci po vsem svetu sprejeli lego kocke. Ustvarjati, kombinirati, sestavljati, graditi, po svoje oblikovati … za otroka je vse to igra, v resnici pa so to naravne danosti, ki jih ima otrok v veliko večji meri kot odrasli. Poskusimo v ta naravni tok otrokovih sposobnosti vključiti tudi učenje tujega jezika, obenem pa te spretnosti razširiti na vseživljenjsko učenje.

Z gobarji o dobri beri in pravi meri Spomladi, ko se otopli in je dovolj vlage, poženejo tudi gobe. Takrat oživijo tudi gobarji, tako nabiralci kot tudi ljubitelji, ki gobji svet raziskujejo in skrbijo za njegovo varovanje. Najdemo jih v gobarskih društvih, po celi Sloveniji jih je kar 27. Obiskali smo novomeško gobarsko društvo, ki sicer ni najstarejše, letos beleži 38 let delovanja, sodi pa med najbolj aktivne pri nas, še posebej na področju popisovanja gob.

Svobodno potovanje z avtodomom Popotniki, še posebej tisti z izkušnjami kampiranja, slej ko prej pomislijo na avtodom. Najprej sanjajo o nakupu, nato željo racionalno omejijo na najem. A naj gre za najem ali pa nakup, v obeh primerih si obetamo svobodo na potovanju, neodvisnost od turističnih kapacitet. In res je lepo potovati z avtodomom, še posebej, če se prilagodimo določenim situacijam in omejitvam.

Jaz pa pojdem in zasejem ...

Po zdravje v naravo, a po pameti Uporaba rastlin je stara kot človeštvo. Kljub naglemu in velikemu razvoju farmacevtske industrije, se uporaba naravnih zdravilnih rastlin ni zanemarila. V mnogih primerih je naravno zdravilo vsaj toliko cenjeno, kot sintetično. Vendar uporaba zdravilnih rastlin v mnogih primerih ne more nadomestiti uporabo zdravil, zato je vedno potreben posvet z zdravnikom.

Kitajsko zelje je lahko prebavljivo Kitajski kapus je pri nas že uveljavljena zelenjadnica, ki jo sicer bolj poznamo kot kitajsko zelje. Uživamo presnega v svežih solatah in v zelenjavnih juhah in omakah.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

»Lepo živi, kdor druži se z nami pri Vzajemnosti« Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov, bralcev ter prijateljev Vzajemnosti se je 2. junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče …

Copatki all star za dojenčka Košarka se je začela z all star copati. Naredimo jih za male nadebudneže.

Varčevanje v obliki depozitov Varčevanje v obliki depozitov je med Slovenci ena izmed bolj priljubljenih oblik varčevanja. Čeprav je tovrstna oblika varčevanja praviloma manj donosna, kot kakšne druge oblike varčevanja (vzajemni skladi, delnice, obveznice), pa je še vedno močno razširjena. Razloga sta predvsem dva: varnost in tradicija. Slovenci očitno spadamo med bolj konservativne varčevalce in zaradi tega bolj zaupamo bankam in hranilnicam, kot kakšnim drugim institucijam, ki se ukvarjajo s plemenitenjem našega denarja. Vprašanje je seveda, ali je to zaupanje utemeljeno, ampak to je že druga tema, o kateri bomo pisali kdaj drugič.

Kultura

Razkošje s košarnicami Lahko so plevel ali solatnica, barvito žareče vrtne lepotice, trajne ali enoletne rastline, bodeče ali delikatesno užitne – to so predstavnice iz družine nebinovk in reda košarnic. Pa še kakšno zdravilno zelišče se najde vmes in vsaj ena pomembna industrijska oljnica. Izredno številna je ta družina, pri katerih je košek vedno sestavljen iz mnogih cvetov, pogosto so eni jezičasti in drugi cevasti, običajno pa celotnemu socvetju rečemo kar cvet. Vrt je za vse premajhen in naš prostor omejen, zato se pomudimo le pri nekaterih med njimi.

Do Dunaja ni daleč ... Ja, res je, tudi v Sloveniji imamo Dunaj, le da ima samo osemintrideset prebivalcev. Pot me je vodila do Krškega, kjer sem v starem delu mesta komaj našel odcep ozke ceste, ki se v nekaj zavojih hitro povzpne. V poznem popoldnevu me je popeljala na s soncem obsijane griče z vinogradi. Zvrstila so se naselja z zanimivimi imeni: Cesta, Gora in na koncu še – Dunaj!

LITERARNE STRANI JULIJ 2016

Čaroben Vietnam Vietnam postaja vedno bolj priljubljen turistični cilj v jugovzhodni Aziji. K temu je odločilno pripomogla komunistična oblast, ki si prizadeva, da bi postal turizem eden izmed gospodarskih stebrov. Socialistična republika Vietnam se tako imenuje od leta 1976, koje minila krvava državljanska vojna. Ima skoraj 90 milijonov prebivalcev.

Medgeneracijsko sodelovanje V Slovensko mrežo starosti prijaznih mest, ki se širi od leta 2008 na pobudo Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, se je letos vključila tudi občina Logatec. K sodelovanju so povabili različne organizacije, društva in zavode, med drugim tudi Vrtec Kurirček. V vrtcu sicer že več let poteka projekt Medgeneracijsko sodelovanje –Za strpno in socialno sožitje vseh generacij, ki ga vodim in v katerem otroke vseh starostnih skupin učimo vzpostavljati širše socialne mreže.

Kako so včasih živeli Na Ljudski univerzi Jesenice v obliki študijskih krožkov že deset let poteka izjemno uspešen projekt Ohranjanje kulturne dediščine. Letos je ta skupina celo prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije za posebne dosežke v izobraževanju odraslih.

DD POLETNA ŠTEVILKA

PRAZNOVALI SO

Ko je stiska največja, je pomoč najbližja Francka in Janez Premk sta izobraženca in svetovljana, ki sta se izmojstrila tudi v preprostem dojemanju življenja. Pri tem jima je od začetka pomagalo učenje Martina Kojca, slovenskega duhovnega velikana, modreca, filozofa, parapsihologa in psihoterapevta.

Milijoni tragičnih usod Sogovornike smo spraševali, ali si lahko predstavljajo, da bi bili begunci.

Kako živeti dlje? Nova raziskava, objavljena v znani reviji American Medical Association, v kateri je sodelovalo več raziskovalcev, ki so pregledali življenjske navade in razmere 1,4 milijona ljudi zajetih v poročilih socialnega zdravstva in davčne službe, je izluščila osem pravil, ki zagotavljajo daljše življenje.

Kako udobne in prijetne so sobe v domovih za ostarele? Člani študijske skupine Dom, kultura bivanja, oprema in prenova, ki pod vodstvom mentorice, arh. Barbare Železnik Bizjak delujejo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, so se lani jeseni lotili trdega oreha. Poskusili so namreč odgovoriti na več vprašanj v zvezi s kakovostjo bivanja v domovih za ostarele, točneje glede uporabne in oblikovne kakovosti prostora domske sobe in nalogi posvetili del časa, namenjenega delovanju študijske skupine. Kmalu se je pokazalo, da je tematika zelo občutljiva in o njej nočemo razmišljati, dokler nismo postavljeni pred dejstvo, da moramo najti konkretno rešitev za sorodnike ali zase.

V varnih rokah po poškodbi ali bolezni Razviti svet ima poleg gospodarske krize in čedalje večje brezposelnosti še dva ključna problema: rodnost se zmanjšuje, življenjska doba pa podaljšuje. Zato bi lahko v naši državi brez škode zaprli vse porodnišnice, ki imajo, denimo, manj kot deset porodov na teden in v njih odprli negovalne bolnišnice, ki jih zelo potrebujemo. Ne le za starejše, ki jih je iz dneva v dan več, pač pa tudi za mlajše, ki po akutni bolezni ali poškodbi po odpustu iz bolnišnice še niso dovolj zdravi in samostojni, da bi lahko skrbeli sami zase.

Strahopetni razbijači

Stiske in radosti ob oskrbovanju v onemoglosti O oskrbovanju se v javnosti govori, ker morata po 20 letnem zaostanku za drugimi evropskimi državami naša vlada in parlament pripraviti in sprejeti sodoben sistem in zakon o dolgotrajni oskrbi. Pogovori se vrtijo skoraj samo o finančni zdržnosti in oskrbovalnih ustanovah. Toda okrog 75 % ljudi, ki zaradi starostne onemoglosti, kronične bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakdanjih opravilih, oskrbujejo neformalni družinski oskrbovalci brez podpore države in strok; le četrtina jih oskrbujejo ustanove. Zato v Evropi in Ameriki politika in stroke pravkar postavljajo v ospredje vprašanje, kako z razbremenilnimi programi ohranjati in krepiti domačo oskrbo. V ospredju je pojem deinstitucionalizacija. Da bi stroka in javni sistem lahko zboljšala in olajšala oskrbo, je treba izhajati iz dejanskih potreb, zmožnosti in stališč oskrbovancev in oskrbovalcev, ne iz oskrbovalnih ustanov in sistemov. Biti dobro oskrbovan v onemoglosti in solidarno pomagati drugemu v njegovi onemo

NOVICE OD VSEPOVSOD

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media