Več gibanja, a manj zelenjave
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poteka že peta nacionalna raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog 2016. Na podlagi zbranih podatkov iz anket 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 74 let, bodo pristojni kot do zdaj oblikovali programe za izboljšanje zdravja prebivalcev in zmanjševanje neenakosti v zdravju.
Dokazano je, da lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito obvladujemo dejavnike tveganja (čezmerno pitje alkohola, kajenje, nezdravo prehrano, telesno nedejavnost, stres in slabo ustno zdravje) ter preprečujemo in zdravimo kronične nenalezljive bolezni (srčno-žilne bolezni, debelost, sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo itd.). Mimogrede: programi, ki vam pomagajo opustiti nezdrave navade in potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih, so kakovostni, lahko dostopni in brezplačni.
Podatki preteklih štirih raziskav, ki so potekale od leta 2001 do 2012, kažejo, da so se izboljšali zlasti dejavniki pri prehrani in gibanju. Stopnja telesne dejavnosti pri odraslih narašča (vsaj četrtina več anketiranih redno hodi), vendar so razlike med skupinami z različnim socialno-ekonomskim ozadjem.
Prehranjevalne navade se v splošnem izboljšujejo, manj solimo hrano, uživamo manj gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač, še vedno pa zaužijemo preveč za zdravje škodljivih maščob, slane, mastne in sladke hrane. Na jedilniku je premalo sadja, predvsem pa zelenjave. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da manj zelenjave uživajo prebivalci vseh starosti, in to ne glede na izobrazbo ali družbeni sloj. Narašča število predebelih ljudi, predvsem moških, ki se sploh prehranjujejo bolj nezdravo. Povečuje se tudi delež ljudi s povišanim krvnim tlakom, zlasti v najstarejši starostni skupini, in spet prevladujejo moški. Dalj časa trajajoči negativen stres brez sprostitve povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni in motenj ter poslabšanje že obstoječih bolezenskih stanj. Kot ugotavljajo pri Nacionalnem inštitutu za zdravje, pa zadnja leta pri nas narašča občutenje stresa zaradi poslabšanja gmotnih pogojev za življenje, problemov v družini, slabih odnosov s sodelavci in osamljenosti, kar naj bi bile posledice finančno-gospodarske krize,
Slabe navade le počasi opuščamo. Tako vsak deseti Slovenec čezmerno pije alkohol, vsak drugi se vsaj enkrat letno opije. Moški pijejo alkohol pogosteje in v večji meri v primerjavi z ženskami. Znižuje se delež kadilcev, a se je v teh letih tudi znižal delež tistih, ki niso nikoli kadili. Premisleka vreden pa je podatek, da v zadnjem desetletju upadata obiskovanje zobozdravnika in splošna skrb za zobe. Rezultati raziskave namreč kažejo, da si zobe redno, vsaj dvakrat na dan, ščetka le slabih 63 odstotkov odraslih.
