Tisoč oddaj Jožeta Galiča
Jože Galič pred mikrofonom in ...
Jože Galič je moderator, glasbeni urednik, orgličar, harmonikar, pevec, skladatelj, aranžer in pisec besedil. Poje in igra že od leta 1966, za pravi ali »uradni« začetek svojega glasbenega ustvarjanja pa šteje leto 1972, ko je začel aktivno nastopati kot harmonikar in ustvarjati lastne skladbe.
Ko je bil star sedem let, so mu starši podarili prve orglice, na katere se je naučil za silo igrati že v nekaj dneh. Le kdo bi si takrat mislil, da bo pozneje s tem malim glasbilom prepotoval pol sveta, igral v štirinajstih državah na štirih celinah in si z njim celo nekaj let služil kruh. Kot pravi, je glasba njegova največja ljubezen, vendar še zdaleč ni edina, saj vse od leta 1990 o njej piše članke za tiskane medije. Kasneje ga je po naključju potegnilo še v televizijske vode. »Moje življenje je leta 1993 na čisto nov način zaznamoval telefonski klic tedanjega urednika zabavnih oddaj na javni televiziji Mita Trefalta, ki me je vprašal, ali bi se bil morda pripravljen preizkusiti tudi kot voditelj glasbenih oddaj. Izziv se mi je zdel zanimiv, zato sem začel. Tedenski oddaji narodno-zabavne glasbe Po domače smo kmalu dodali še festivalsko naravnano oddajo Slovenska polka in valček in še nekatere druge občasne oziroma izredne oddaje. Lepo je bilo; dodobra sem spoznal televizijski medij, imel priložnost sodelovati s številnimi uglednimi ustvarjalci, od katerih sem se marsičesa naučil. Moja televizijska zgodba, v kateri sem kot urednik pripravil blizu 330 oddaj, vsaj polovico od njih pa tudi vodil, se je končala po sedmih letih,« pripoveduje Galič. In nadaljuje: »Ko voditelj in kamera pred njim postaneta prijatelja, je njuno slovo težko. Vendar pa sem po dobrih dveh letih našel novega, po svoje še zanimivejšega prijatelja – radijski mikrofon.«
Pesem slovenske dežele
... kot lik Podhomskega Joža na eni od prireditev
Na Radiu Celje je novembra leta 2002 stekla nova oddaja slovenske ljudske glasbe, poimenovana Pesem slovenske dežele, ki mu je bila po glasbeni vsebini pisana na kožo, hkrati pa povsem nekaj novega, drugačnega. »Pravzaprav je bil to zame popolnoma nov in svojstven izziv, ki ne pojenja niti zdaj, ko je za mano že več kot 730 oddaj. Tako glede zbiranja zvočnih posnetkov solistov in skupin s širšega slovenskega kulturnega prostora kot tudi glede vodenja oddaj, v katerih vseskozi izkoriščam svoje 'naravne darove' (glas, interpretacijo …) in dolgoletno vpetost v vse, kar je v glasbi in okrog nje našega, ljudskega, pa naj gre za pesmi različnih regij slovenske dežele, stare običaje, humor …« razlaga Jože Galič in doda, da je Radio Celje zanj edinstven primer radijske postaje v Sloveniji, ki ima posluh tudi za te že na prvi pogled nekomercialne vsebine. V času od leta 2005 do leta 2010 pa je pripravljal in vodil tudi 128 glasbenih oddaj Polka na seniku na nekdanjem komercialnem Radiu Tempo na Polzeli. Seštevek vseh oddaj – tako radijskih kot najmanj polovica televizijskih, ki jih je sam tudi vodil, ne le pripravljal – prinese izračun tisoč oddaj, kar je številka, vredna pozornosti.
Že vse od leta 1977 pa Jože Galič ustvarja tudi avtorsko glasbo. Piše po večini narodno-zabavne polke in valčke, nekajkrat pa se je uspešno poskusil tudi v zborovski glasbi, glasbi za pihalne orkestre in zabavni (pop) glasbi. Razen njegovih glasbenih skupin igra in snema Galičevo glasbo vsaj še 20 različnih ansamblov. Njegov opus šteje več kot dvesto glasbenih del, približno sto teh in drugih skladb je tudi priredil za narodno-zabavne ansamble ali za sestave, ki pojejo slovenske narodne pesmi. Je večkratni nagrajenec in zmagovalec uglednih festivalov, še posebej ptujskega ter Slovenske polke in valčka.
Vse, kar smo zapisali, je le del njegovega ustvarjanja, kjer je tako pevec kot instrumentalist pa avtor glasbe in glasbenih besedil, scenarist, urednik in voditelj radijskih in še prej televizijskih oddaj ter voditelj javnih prireditev in humorist. V šali rad pove, da je do zdaj vodil vse mogoče in nemogoče prireditve – od slavnostnih koncertov in proslav do kolin. Kot humorist pa ostaja najbolj opazen kot lik Podhomskega Joža. Kot takšen je v silvestrski televizijski oddaji 1976/77 skozi »velika vrata« na slovensko javno televizijo prvič pripeljal avtohtono narečje Spodnje Savinjske doline.
