Št. 1, januar 2017

  • Vzajemnost povezuje

    jan. '17

    Ko so se konec osemdesetih let prejšnjega stoletja po Evropi dogajale velike družbene in politične spremembe (razpad Sovjetske zveze, kasneje tudi Jugoslavije, padec Berlinskega zidu), so bili še posebej ljudje v socialističnih državah v velikem pričakovanju boljšega življenja. Tudi Slovenci smo imeli do novonastale države in sistema velika pričakovanja. Mladi takrat nismo razmišljali o tujini, ponosni na svojo mlado domovino smo želeli delati doma. Prepričani smo bili, da bomo uspešna država.

    Kam smo zabredli, je do konca razkrila velika gospodarska in finančna kriza. Pokazalo se je, da pregovorni poštenost in delavnost le nista tipični slovenski lastnosti. Zaradi pogoltnosti in slabega vodenja ekonomskih in političnih elit smo za vedno izgubili številna uspešna podjetja. Individualizem je dobil zagon na vseh področjih, osebna svoboda je postala najvišja vrednota. Vsak naj bi poskrbel le za svoje interese in zase, skrb za skupnost je postala odveč. Ameriški model, ki temelji na individualizmu, ne na skupnosti, se je razpasel po vsem svetu. Kriza pa je pokazala, da jih brez skupnosti in solidarnosti veliko ne bi preživelo. Na robu družbe se najprej znajdejo otroci, bolni in starejši. Odnos do teh skupin kaže, kakšna družba smo. Koliko socialne države v resnici premoremo in koliko smo med seboj povezani.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje zavod O nujnih spremembah na področju zdravstvenega zavarovanja in varstva je že kar nekaj časa veliko govora. Najnovejše so bile v grobem predstavljene prejšnji mesec. O njih bomo seveda pisali tudi v našem glasilu. Tokrat pa odgovarjamo na vprašanja nekaterih bralcev, nanašajoča se na veljavni način plačevanja prispevkov uživalcev pokojnin in denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ali upokojenci plačujejo te prispevke? Kako ti vplivajo na višino njihovih pokojnin? So te zaradi tega nižje?

Januarja za 1,15 odstotka višje pokojnine Bralci se gotovo spominjajo, da smo v novembrski številki glasila napovedali možnost uskladitve pokojnin, ki naj bi jo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) opravil v januarju 2017. Uskladitev naj ne bi temeljila na določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (sistemski zakon), temveč jo je predvideval predlog Zakona o izvrševanju proračunov republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS 1718), ki je bil tedaj še v javni obravnavi. Državni zbor je navedeni zakon na seji konec novembra 2017 sicer sprejel. Zaradi naknadno izglasovanega veta Državnega sveta pa je moral o njem ponovno odločati. Tudi ponovljena obravnava je bila uspešna in navedeni zakon je bil na seji 6. decembra 2016 dokončno sprejet.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Spodbudno - povečujejo se prihodki iz prispevkov S 1. januarjem 2017 se bodo pokojnine uskladile za 1,15 odstotka. Ker se upokojenci večkrat hudujejo tudi na ZPIZ, češ da jim pokojnine tako nizko usklajuje, je treba pojasniti, da o uskladitvi ni odločal svet zavoda, ampak je le potrdil višino uskladitve, ki jo je določil Državni zbor s sprejemom Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718). Kot zanimivost - finančni načrt zavoda za leto 2017, ki je bil sprejet decembra 2015 in h kateremu je dala soglasje Vlada RS februarja 2016, je opredelil uskladitev v višini 1,40 odstotka.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Janez Sušnik postal predsednik Zdusa Na decembrskem zboru članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) v Ljubljani je bil na nadomestnih volitvah, potem ko je poleti zaradi zdravstvenih razlogov odstopil Anton Donko, izvoljen dosedanji začasni predsednik Janez Sušnik. Največjo nevladno organizacijo, ki šteje okrog 210.000 članov, bo vodil do leta 2019, ko se izteče preostalo mandatno obdobje.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Glasbenik bom do smrti Kdorkoli je kdaj sodeloval v kakšnem pevskem zboru, mu ime Jože Leskovar zagotovo ni neznano. Za zbore je priredil oziroma harmoniziral številne pesmi, posebej so mu bile pri srcu ljudske pesmi, in izdal več pesmaric. Poleg tega ima veliko zaslug, da v Slovenj Gradec z vsega sveta prihajajo ljubitelji glasbenih del Huga Wolfa in da je v njegovi rojstni hiši urejen muzej. Pri svojem zavzemanju za priznanje skladatelja, ki je veljal za nemškega, je naletel na številna nasprotovanja. A glasbe ne moremo ločevati z mejami, umetnik je umetnik, je prepričan Leskovar, tudi sam glasbenik z dušo in telesom.

Novo središče, kjer je bil Štalekarjev sadovnjak Starejša razgledniška fotografija je bila narejena s hriba nad sedanjo osnovno šolo na vzhodnem koncu gručaste vasi, ki leži sredi hotuljske kotline pod gozdnato Uršljo goro, štiri kilometre jugovzhodno od občinskega središča Ravne na Koroškem. Prikazuje staro jedro naselja okoli barokizirane, v osnovi gotske župnijske cerkve sv. Marjete, od koder se cesta nadaljuje proti približno pol kilometra oddaljenem zaselku Rimski Vrelec oziroma propadlem istoimenskem zdravilišču. Novo središče Kotelj s pošto, trgovino, zadružnim, kulturnim in gasilskim domom, šolo in vrtcem ter gostilnico pa je nastalo nekoliko stran na prostoru nekdanjega sadovnjaka Štalekarjeve kmetije, s katere je doma naš sogovornik, 83-letni upokojeni kemijski laborant Filip Merkač – Lipi.

Ljudje smo rojeni za gibanje »Gibanje je osnova življenja, ljudje smo preprosto rojeni za gibanje, v nasprotnem bo z našim zdravjem šlo vse narobe. Pri tem pa je pravilna prehrana ključnega pomena,« poudarja doktor znanosti in profesor športa Dolfe Rajtmajer, vsestranski športni delavec, pedagog, trener in organizator. Več kot petdeset let je bil učitelj plavanja, šest let trener alpskega smučanja pri SK Branik, petindvajset let član Demonstratorske vrste komisije za alpsko smučanje in štirideset let vodja tečajev, predavatelj in član izpitnih komisij za šolanje učiteljev plavanja in smučanja …

Živeti je treba tja v tri dni »Včasih se ustavim in razmišljam, ali sem res stara sto let-in se čudim, da mi je uspelo,« pove Justina Rozman, čila in vesela gospa iz Kranja. Brez moža je že trideset let, ima pa hčere, vnukinje in dva pravnuka.V krogu domačih se tudi najbolje počuti. Še vedno se rada lepo uredi in lahko poskrbi zase. Še več, kuha tudi za druge.

Odkritja največjih arheoloških izkopavanj  V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je na ogled že peta arheološka razstava, ki prikazuje najdbe s trase pomurske avtoceste. Tokrat so obiskovalci seznanjeni, kdaj so prišli Kelti v Prekmurje in z njihovo materialno kulturo.

Vrba – odporna in trdoživa  Vrba je drevo, ki zraste lahko celo od 20 do 30 metrov visoko, je pa tudi grm, ki raste najbolj pogosto ob bregovih rek. V naših krajih poznamo kakih dvajset vrst vrb, ki se po videzu razlikujejo med seboj, so pa vse enako odporne, trdožive in hitre rasti. Iz vejice, zataknjene v zemljo, v nekaj letih zraste mogočno drevo.

Družina Sodja – poklicana za glasbo Glasbenik- flavtist, pevec, baletnik, pedagog, organizator domačih in mednarodnih dogodkov, pobudnik številnih tekmovanj in nagrad, pisatelj, predsednik Društva slovensko- avstrijskega prijateljstva …Nekoč je bil tudi odličen športnik ob boku Mira Cerarja, pa tudi predan planinec in alpinist …Zelo redko je v eni osebi združenih toliko talentov in toliko energije, kot je premore profesor Lovro Sodja. Med njegovimi tremi knjigami je tudi avtobiografska Glasba, ples in gore, kjer povzema svoje bogato življenje; ustvarjalni duh ga je vodil tudi preko meja med naše zamejske Slovence; v srce se je zapisal tako tržaškim, še zlasti pa koroškim Slovencem, kjer je 25 let poučeval in 11 let vodil slovensko Glasbeno šolo. Bil je tudi prvi učitelj sinu Dušanu, ki skupaj z ženo Tatjano tvorita Duo Claripiano, oba sta člana Slovenske filharmonije. Izjemen sopran in pretanjen občutek za glasbo pa ima tudi njegova žena Jana.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Tisoč oddaj Jožeta Galiča Jože Galič je moderator, glasbeni redaktor, orgličar, harmonikar, pevec, komponist, aranžer in pisec besedil. Poje in igra že od leta 1966, za pravi ali »uradni« začetek svojega glasbenega ustvarjanja pa šteje leto 1972, ko je začel aktivno nastopati kot harmonikar in ustvarjati lastne skladbe.

Prvi sovražnik pljuč je cigaretni dim Kar deset odstotkov odraslih Slovencev ima kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), ki je najpogosteje posledica kajenja. Pljučne bolezni tako postajajo za srčno-žilnimi boleznimi in rakom tretji najpogostejši vzrok umrljivosti.

Obutev za vsako priložnost  Modne smernice v obutvi zvesto sledijo ponudbi v oblačilni industriji. Bolj kot te pa je treba upoštevati udobje. Slabo oblikovana obutev ima daljnosežne posledice: tako na obliko noge, hrbtenico kot tudi na celotno počutje.

Mmmm, kako diši...

Po upokojitvi se je vrnila v gostinstvo »Če bi stilsko preobrazbo delali predvsem mlajšim bralkam, se ne bi prijavila,« je povedala 64-letna Terezija Zajec iz Šentvida v Ljubljani. Tako pa je zbrala pogum in se prijavila, ker je poleg spremembe želela slišati tudi nasvet, kako naj se sama uredi.

Ne dajmo virusom priložnosti Prišlo je obdobje v letu, ki je, kot vsako leto, napolnilo nosove, glave in zdravniške čakalnice. Tja se morda odpravimo z različnimi težavami, z malo smole pa odidemo vsi z eno. Prehlad pač ni bolezen, ki jo povzroča mraz, ampak je okužba, ki jo dobimo od drugih ljudi. Tako kot mi, so tudi virusi radi v dobri družbi.

Na stolu za mizo   Kar premalo se zavedamo, da se lahko zelo razgibamo in okrepimo tudi sede. Širok razkorak in stopala trdno na tleh sta varna. Seveda pa pred izvajanjem vaj poskrbite za to, da stol ne bo drsel po tleh in da je sedalo bolj trdo, da nudi najboljšo možno oporo telesu. Vaje še posebej priporočam tistim, ki se težje gibljete, pretežno sedite ali imate težave z ravnotežjem. S pravilno izvedbo, z malo volje in redno vadbo se da narediti tudi čudeže.

Pri homeopatiji zaostajamo za Evropo Novembra lani je bil na Dunaju Kongres Evropskega odbora za homeopatijo (ECH), organizacije, ki združuje homeopatska zdravniška društva iz večine evropskih držav; udeležila se ga je tudi zdravnica Irena Gorišek, predsednica Slovenskega homeopatskega društva. Na kongresu so predavatelji govorili tudi o težavah v obdobju staranja in reševanju teh s pomočjo homeopatije. Opozorili so na problem predpisovanja prevelikega števila zdravil starejšim, ki je lahko s pomočjo homeopatije bolje obvladljiv.

Kratke zdravstvene

S kuhanjem preganjali mraz O hrani za boljšo mišično moč je bilo govora v eni izmed decembrskih televizijskih oddaj Dobro jutro, saj je bila revija Vzajemnost pokrovitelj stalne rubrike Marije Merljak. Ta je v goste povabila domače kuharske mojstre z vseh koncev.

Brez beljakovin ni mišic Hrana mora celicam nuditi gradivo, gorivo in zaščito. Tedaj imamo več mišične mase in čvrsto telo. Do tretjine mišične mase je iz beljakovin. Če uživamo premalo beljakovin ali imamo nepopolno prebavo beljakovin v želodcu, mišice preprosto oslabijo.

Ko imunski sistem potrebuje pomoč Vse do zgodnje pomladi so dejavni mikrobi vseh vrst, ki povzročajo različna prehladna obolenja. Zanje so še posebej dovzetni ljudje s kroničnimi boleznimi, tisti, ki uživajo hrano s premalo vitaminov in mineralov, se premalo gibljejo na svežem zraku, ne spijo dovolj, preveč kadijo ali uživajo preveč alkoholnih pijač, ter tisti, ki jih pestijo različni problemi in težkih misli.

Za živahnejše črevesje Če je črevesje srečno, so srečni tudi ljudje, med drugim trdi avtorica velike knjižne uspešnice Čarobno črevesje. Dobesedno, saj v črevesju nastaja hormon sreče – serotonin. V prenesenem pomenu pa tisti, ki imajo velike težave z odvajanjem blata, zagotovo vedo, o čem je govora in zavidajo tistim, ki gredo vsako jutro na stranišče najkasneje pol ure po zajtrku.

Z antioksidanti nad proste radikale Marsikdo si želi, da bi imel čudežno paličico, s kateri bi le zamahnil in čas bi se zavrtel nekaj let, celo desetletij, nazaj, da bi bil spet poln moči, energije in življenjskega zagona. To je seveda mogoče le v pravljicah, a v resničnem življenju imamo pravzaprav paličico sami v rokah. Le nevidna je, in malo manj čudežna.

Varnostna razdalja preprečuje trke Na cestah lahko že kar redno opažamo, kako vozniki, navkljub dežju ali megli, vozijo povsem blizu eden drugega. Očitno smo se navadili, da se nam kljub prekratki varnostni razdalji nič ne zgodi. Vendar ne smemo pozabiti, da je zavorna pot sestavljena iz dveh delov: reakcijskega časa in poti zaviranja. Reakcijski čas je v povprečju eno sekundo, a s staranjem se naš reakcijski čas močno podaljša. To pa podaljša tudi zavorno pot.

Kaj bomo sadili na vrtu to leto? V februarju in marcu izbiramo krompir in sejemo za sadike vrtnin. Konec februarja ali v začetku marca pričnemo s sajenjem v vrtu. Takrat sadimo prve vrtnine in uporabno jagodičje v sadnem vrtu. V januarju je ravno pravi čas, da se odločite za prave sorte, ki zagotavljajo odličen visokoroden pridelek.

Za dan žena v slovensko primorje in Istro

Obvezni javljalniki ogljikovega monoksida Uporabljate za ogrevanje prostorov in vode peč na drva, kurilno olje, plinsko peč ali kamin? Če je še nimate, morate zdaj v stanovanje namestiti napravo, ki s piskom opozarja na uhajanje ogljikovega monoksida, saj je od prvega januarja to obvezno. Na ta način se bo povečala varnost, tega plina namreč s čutili ne moremo zaznati, zato je vsako leto veliko zastrupitev, najmanj deset ljudi pa umre.

Čolnišče – čolnov pa nikjer Kraj z imenom Čolnišče sem najprej povezoval s čolni, a že pogled na zemljevid mi je povedal, da v bližini vasi nad Zagorjem ob Savi ni nobenega jezera. »Morda je kdaj bilo,« pravi v vasi rojeni Ivan Janez Pavšek, predsednik sveta Krajevne skupnosti Kisovec-Loke. »Arheologi so iskali dokaze v okolici cerkve, kjer naj bi bili na obzidju privezi, a zaenkrat še niso našli ničesar. Morda je bolj verjetna razlaga, da se vas tako imenuje po dolini, ki ima obliko čolna.«

Lesa za sušenje sadja Sadje, ki smo ga jeseni obrali, je potrebno primerno shraniti, da nam bo dalj časa služilo. Eden izmed načinov spravila je tudi sušenje. Preprosto lahko vse vrste sadje sušimo tudi lesi na radiatorju. Sadeže narežemo na poljubno velike rezine, jih položimo v leso, v kolikor imamo bolj sočne sadeže, pa na dno lese položimo papirnato brisačo. Poleg okusne ozimnice nam bo sušenje sadja tudi prijetno odišavilo stanovanje.

 Od Havane do Santiaga Poleti sva bili s prijateljico na Kubi. V enem mesecu sva si ogledali to zanimivo deželo od zahoda do vzhoda, od Havane in zahodnega Vinalesa pa proti jugu v Prašičji zaliv, nato v Cienfuegos, Trinidad, Camaguey in končno Santiago de Cuba.

Oddajanje stanovanj v najem Ob nizkih najemninah je za številne upokojence oddajanje stanovanj v najem zelo dobrodošel dodatni vir dohodka. Nekateri izmed njih imajo namreč poleg nepremičnine, v kateri stanujejo, še dodatno stanovanje, ki so ga bodisi podedovali, bodisi so si ga kupili - običajno na osnovi kredita ali dolgoletnega varčevanja.

Previdno z lepoticami V rastlinskem svetu ne smemo biti preveč zaupljivi do tega kar vidimo in vedno je treba vklopiti možgane, čeprav velja načelo da lepoto gledamo tudi s srcem in praviloma ne s prsti. Posebno pazljivi moramo biti z nekaterimi lepoticami tako na vrtu kot v stanovanju. Vedno je o gojeni rožici dobro vedeti nekaj več, o morebitnih nevarnostih se moramo najprej zavedati sami, a tudi otroke je treba opozoriti, da preprečimo morebitne zdravstvene težave. Vsekakor je večina med njimi popolnoma nenevarna, le za solato in grizljanje niso namenjene vse od kraja.

Že poznate biodinamiko? Kaj pa društvo Ajda? Temelje najstarejši in najstrožji ekološki metodi je položil filozof in znanstvenik dr. Rudolf Steiner davnega leta 1924. Človek bi mislil, da je bil takrat svet vendar še čisto v redu. Pa vendar je Steiner že takrat opozarjal, da zemlja umira in da se mora človek za ohranjanje temeljev svojega bivanja sam truditi s tem, da zemljo oživlja. Steinerjeve trditve bi danes marsikdo sprejel z notranjo rezervo.

Skozi trnje do zvezd Tako bi lahko z enim stavkom opisali življenjsko in delovno pot Marjana Mančka. Na prvi pogled je ilustrator, karikaturist, stripar in filmski animator človek, poln nasprotij. Videti je zelo resen, pa je ustvaril navihanega Pedenjpeda, dobrodušnega Petra Klepca in prijazno Mojco Pokrajculjo. Je suh in visokorasel človek, pa so ga nekje narisali kot majhnega in okroglega možica. Je zelo tih človek, pa je hotel igrati glasne bobne. Videti je zelo strog, v njegovih delih pa je polno humorja. Ni ravno mlad, pa še vedno veliko dela, tudi za najmlajše. Prejel je več priznanj doma in na tujem, med njimi so Levstikova nagrada za življenjsko delo (leta 2007), »ker je ilustracija že skoraj štirideset let njegovo najmočnejše izrazno polje, humor pa je njegov razpoznavni znak …« je bilo zapisano v obrazložitvi, nominacija za Andersenovo nagrado za leto 2016, ta mesec pa mu bodo na 12. slovenskem bienalu ilustracije podelili nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Z risbami in zgodbami prazgod

KULTURA 

Nag sem prišel ...

Horoskop za leto  2017 Novo leto 2017 bo razgibano leto številnih priložnosti in potencialov, na katere bomo imeli vpliv: prava izbira lastne vloge in ustrezni pristop omogočata, da se hitro prilagodimo novim okoliščinam in s tem vplivamo na pozitivni tok dogajanja. Prvega januarja bosta Jupiter v tehtnici in Saturn v strelcu v sekstilu na enaindvajseti kotni stopinji: po direktnem in retrogradnem gibanju bosta v natančnem sekstilu spet na isti kotni stopinji istega znamenja sedemindvajsetega avgusta. Mars prvega januarja tvori konjunkcijo z Neptunom v ribah na deseti kotni stopinji. Energije narave so nevtralne, podobno kot magnetna sila: od kovinskih delcev v odnosu na magnet je odvisno, ali bo magnetna sila opravila koristno delo ali bo povzročila škodo. Postavimo sebe v položaj za najboljši odziv, medtem ko opazujemo dejavnike okolja.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Preuredimo kuhinjo Menjava kuhinje predstavlja velik strošek in predvsem zahteven organizacijski poseg. Naše kuhinje so v povprečju stare okrog dvajset let, lahko pa tudi več desetletij. Ne preseneča, da v mnogih stanovanjih ostane kuhinja nespremenjena praktično vse življenje. Sicer zamenjamo dotrajano belo tehniko, pipe, za menjavo kuhinjskega pohištva pa se odločamo redkeje. A morda ne pomislimo, da lahko kuhinjo generalno obnovimo, ne da bi bilo potrebno menjati prav vse.

DRUŽENJE

Odlično medgeneracijsko sodelovanje Koroški medgeneracijski center z Raven na Koroškem, ki so ga ustanovili Koroški dom starostnikov, društvo upokojencev in občina je že dobri dve leti središče raznolikih dejavnosti ljudi vseh starosti in odličnega medgeneracijskega sodelovanja.

Labirinti zobozdravstva Prebivalstvo ima od nedavnega na voljo dve povsem novi zavarovanji - za zobozdravstvene storitve. Zdravstveni zavarovalnici vabita s podobnimi obljubami – da bodo zavarovanci pri zobozdravnikih na vrsti hitreje, hkrati pa bodo privarčevali. Na drugi strani pa je med prebivalstvom čedalje več škrbastih.

Letošnje srečanje bralcev Vzajemnosti bo v Neumu

Bolniki imamo tudi dolžnosti Zdravnico Mojco Senčar poznamo kot izjemno srčno žensko.Dolga leta je bila zaposlena na onkološkem inštitutu, bila pa je tudi njihova pacientka. Ko je pred 33 leti premagala raka, je »na noge» postavila Slovensko združenje za boj proti raku Europa Donna. Lani se ji je rak ponovil, a se ni zaprla vase.

Anketa

Ko nekomu polepšaš dan Prostovoljski servis je socialno varstveni program Slovenske filantropije. Namenjen je posameznikom in družinam v stiski, ki bi za kakovostno življenje potrebovale pomoč, ki si je zaradi stiske ne morejo zagotoviti oziroma takšna pomoč na trgu ne obstaja. Program je zasnovan tako, da se odziva na raznolike stiske posameznikov in omogoča pomoč tudi tistim posameznikom, ki imajo specifične težave.

Poslanica za leto 2017

Pričakovanja in upanja

Kdo je na starost srečen? Srečnost postaja pri raziskovanju čedalje pomembnejši kazalnik kakovosti življenja. Tudi v raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije smo se posvetili vprašanju, koliko se ljudje čutijo srečne ali nesrečne in kaj je značilno za ene in druge. Ti reprezentativni podatki razkrivajo, kako doživlja sebe 750.000 Slovencev v zrelih letih življenja, za vse pa so smerokaz, v katero smer je treba skozi vse življenje naravnavati krmilo svojega osebnega razvoja in sožitja, da bomo na starost srečni. Biti srečen pa pomeni biti prijeten v sožitju z drugimi.

SVET IN MI

Arhitektka, ki je slikarka po duši

NOVICE

Poslanica za leto 2017

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media