Brin – aromatičen, razkužilen in zdravilen
Ob omembi brina se vedno spomnim na Kras, čeprav brin uspeva tudi drugje na revnih apnenčastih tleh in prisojnih legah. Spomnim se tudi svoje mladosti. Otroci smo v pozni jeseni nabirali brin in brinove vejice. Kako prijetno so mi potem dišale roke! Danes vem – po eteričnih oljih. Mama je doma zažigala brinove vejice, da se je dimilo in prijetno dišalo po vsej hiši. Tako je razkuževala omare in prostore ter uničevala molje.
Brin (lat. Juniperus communis) je namreč naravni razkuževalec. Po navadi uspeva kot nizko olesenelo grmičevje, vendar lahko zraste v pravo drevo, visoko tudi nekaj metrov. Brin uspeva v Evropi, osrednjih delih Azije in Severni Ameriki. Na tako obsežnem ozemlju so se razvile številne različice in vrste brina. Pri nas in v alpskem svetu je najbolj razširjen nizek alpski brin (lat. Juniperus communis-alpina), ki spada v družino cipresovk (lat. Cupressaceae). Les je predroban, da bi ga lahko uporabljali za komercialne namene, na Finskem pa iz brinovega lesa izdelujejo drobne okrasne predmete, lesene nože za mazanje masla in drugih namazov ali škatlice za nakit.
Navadni brin ima bodičaste igličasto oblikovane liste, razvrščene v vrtincih po tri. Je dvodomna rastlina, zato so moške in ženske rastline ločene. Semenski storži so jagodičasti in jim rečemo brinove jagode. Dozorevajo poldrugo leto, ko preidejo od zelenih do škrlatno črnih jagod z modro voskasto ovojnico. Moški storži so rumeni in odpadejo kmalu po sprostitvi peloda – med marcem in aprilom. Vse dobre lastnosti so skrite v drobnih brinovih jagodah, nekaj tudi v brinovih iglicah, uporaben pa je tudi les starih brinov.
Brinove jagode imajo veliko vlogo v naši kulinariki in ljudskem zdravilstvu. Jagode so preveč trpke in grenke, da bi jih uživali surove. Zlahka pa jih uporabimo v kulinariki, čeprav še pogosteje uporabljamo posušene jagode kot začimbo za mastno meso, razne omake in nadeve. Če jagode zdrobimo, sprostijo še več aromatičnih snovi. Imajo pa močan okus, zato jih moramo v kuhinji uporabljati zelo previdno, predvsem za izboljšanje okusa mesa z izrazitim duhom ali aromo, na primer za divjačino ali kozličkovo meso.
Vsebnost brinovih jagod
V brinovih jagodah je 70 različnih sestavin: varovalne smole, eterična olja, organske kisline, dišeča kafra in številne flavonoidne snovi. So močno aromatične; če jih stremo, sta že dve dovolj za lonec enolončnice ali pečeno svinjsko kračo. Brinove jagode vežejo odvečne maščobe v črevesju, holesterol pa ostaja v tekoči obliki, saj imajo brinove jagode večkrat nenasičene maščobne kisline.
Sestavine v brinu uničujejo vnetne bakterije v mehurju in sečnih poteh. Brin deluje antiseptično in baktericidno, kar pomeni, da onemogoča razvoj bakterij, medtem ko antibiotiki bakterije uničujejo. Zato svetujejo brinove jagode ženskam za boljšo kontrolo nad uhajanjem vode. Vendar brina ne smemo uporabljati pri vnetih ledvicah. Po drugi strani brin spodbuja razvoj dobrih bakterij v črevesju, zato krepi celoten organizem in ga razstruplja.
Brinove jagode so močan sekretolitik. To pomeni, da lajšajo izkašljevanje in izločanje sluzi pri kroničnih obolenjih ali pljučnem katarju. Če petnajst dni zapored žvečimo brinove jagode, vsak dan po eno več, potem pa vsak dan po eno manj do konca meseca, nam bo to očistilo kri, zmanjšalo sečno kislino pri protinu ter koristilo pri revmatizmu, vnetjih sklepov in nam pomagalo znebiti se odvečnih maščob. Brinove jagode žvečimo čim bolj temeljito, nato ostanek izpljunemo.
Danes vem, da brinove jagode delujejo tudi antibiotično. Marsikdo trdi, da brinovo žganje razkuži želodec, žvečenje brinovih jagod pa prežene zgago. Pravijo tudi, da so zmečkane brinove jagode z maslom odlično mazilo proti lišajem, čirom in oteklinam.
Vsestransko uporabno brinovo olje
Obiranje brina na Krasu.
Že stoletja je znano, da močna brinova eterična olja ženejo na vodo in čistijo vnetje mehurja, razkužujejo, spodbujajo izločanje želodčnih sokov, preprečujejo črevesne vetrove in blažijo revmo. Prav tako naj bi brin zniževal raven sladkorja v krvi. Po ljudskem prepričanju naj bi izvlečki iz brinovih jagod zmanjšali plodnost. Toda tudi uradna medicina odsvetuje uporabo brina v nosečnosti, saj bi lahko povzročil splav. Prav tako brin odsvetujejo bolnikom z ledvično odpovedjo in sladkornim bolnikom, saj bi lahko uživanje brina za znižanje sladkorja v krvi motilo uravnavanje sladkorja z zdravili. Najpogosteje brin za preventivne in kurativne namene uživamo v obliki čaja.
Skoraj vse, kar je v brinovih jagodah, je potem tudi v olju, razen mineralov in glukoze, ki med vrenjem prevre v alkohol; ta je potem sestavina brinovca. Olje vsebuje kar nekaj jabolčne, mravljinčne in ocetne kisline, med drugim še okrog 30 odstotkov glukoze in fruktoze, veliko kalija, kalcija in mangana.
Pred leti so mame mazale svoje otroke po trebuščku, če jih je črvičilo. Dobro znana je uporaba brinovega olja pri preprečevanju vnetnih obolenj pljuč in grla. Včasih smo nakapali nekaj kapljic brinovega olja na sladkorno kocko in jo pojedli. To je pomagalo tudi pri otroških glistah, za razkužitev črevesja. Nona mojega moža je to uporabljala tudi pri slabostih, podobno kot melisne kapljice. Brinovo olje pomaga tudi pri glavobolu; z njim si masiramo sence in čelo. Pri vnetih sinusih in zamašenem nosu si pripravimo inhalacije, tako da nekaj kapljic brinovega olja kanemo v posodo za inhalacije. Sedeča kopel z brinovim oljem je priročna pomoč zoper beli tok pri ženskah. Podobno lahko olje uporabimo za aromaterapijo, v kozmetiki pa je brinovo olje cenjena sestavina mnogih preparatov in krem. Ženske zelo cenimo olje za masažo proti celulitu.
Brinovo olje zelo hitro prodre skozi kožo do mišic, zato ga uporabljamo tudi za masiranje utrujenih mišic in pri revmatičnih obolenjih udov. Pri protinu si z oljem namažemo boleče sklepe. Poznam gospo, ki je imela te težave, in že po nekaj dneh mazanja sklepov je bilo močno opazno izboljšanje. Podobno je olje pomagalo gospodu pri nategnjeni kiti na nogi. Sama sem si z brinovim oljem namazala oteklino po poškodbi na nogi in po enem dnevu nisem imela več bolečin. Po dveh dneh je izginila tudi podplutba. Olje uporabljam tudi pri utrujenih nogah. Po celodnevnem naporu si pogosto namakam noge v topli vodi, ki ji dodam nekaj kapljic brinovega olja. Že po četrt ali pol ure je čutiti močno olajšanje. Pravijo, da je dobro po taki kopeli z oljem namazati še mišice in sklepe. Masiranje z brinovim oljem priporočajo tudi tistim, ki se jim pretirano potijo noge.
Recepti
Brinovo žganje: zlasti odrasli moški radi prisegajo nanj in trdijo, da je zdravilno. Šilček zagotovo, več pa je že vprašanje ... Priprava je nadvse preprosta: steklenico do polovice napolnimo z brinovimi jagodami in jih zalijemo z dobrim domačim žganjem. Steklenico zapremo in postavimo za tri tedne v temno klet. Nato vsebino precedimo skozi čisto krpo ali gazo. Namočene jagode zavržemo, žganje pa uporabimo za ponovni postopek. Celoten postopek ponovimo vsaj še dvakrat, da se žganje zares dobro navzame brinovih zdravilnih učinkovin. Brinovega žganja pa ne smemo zamenjati s kraškim brinjevcem, ki je dvojni destilat po alkoholnem vrenju namočenega strtega oziroma mletega brina.
V svetu je žgana brinova pijača znana pod imenom gin. Z izvlečkom brinovih jagod aromatizirajo tudi slovaško narodno alkoholno pijačo, imenovano borovička. Na Finskem so brinove jagode osnova za izdelavo tradicionalnega finskega piva sahti.
Brinov čaj: pest zmečkanih brinovih jagod prelijemo z vrelo vodo, počakamo deset minut in sladkamo z medom.
Sirup iz brinovih jagod: vzamemo 500 gramov jagod, dodamo 3 litre vode, skuhamo, zmečkamo, ohladimo, precedimo in dodamo toliko medu, da nastane sirup. Otrokom ga dajemo trikrat na dan po eno žličko pred obrokom, odraslim pa po dve žlički. Koristi pri prehladnih obolenjih.
Liker iz brinovih jagod: potrebujemo pol litra zrelih brinovih jagod, liter brinovca, 20 do 30 dag sladkorja, ¼ litra vode. Jagode stremo, dodamo žganje, zapremo in postavimo za štiri tedne na toplo. Nato precedimo in dodamo ohlajeno sladkorno raztopino.
