Za nekatere višji zneski zajamčenih pokojnin?
Vlada je na seji 22. decembra lani določila besedilo predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku. Če bo zakon v predlagani obliki sprejet, bodo nekateri uživalci starostnih in invalidskih pokojnin po njegovi uveljavitvi upravičeni do nekoliko višjih zneskov pokojnin, kot jih jim izplačujejo zdaj. Do izplačila bodo upravičeni tako tisti, ki že prejemajo (zajamčene) pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, kot tudi tisti uživalci, katerih pokojnine so sicer bile odmerjene od njihovih dejanskih pokojninskih osnov, vendar v višini, nižji od predvidenih v predlogu zakona.
Ker so ponujene spremembe in dopolnitve po ocenah vlade manj zahtevne, je predlagala obravnavo zakona po skrajšanem postopku. Z njim želi v predlogu zakona določenim uživalcem starostnih in invalidskih pokojnin zagotoviti tolikšen znesek, da jim ne bo treba prositi za varstveni dodatek, s katerim bi si – ob izpolnjevanju predpisanih pogojev – zagotavljali večjo socialno varnost.
Sedanje višine zajamčenih pokojnin
Obstoječe besedilo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) uživalcem pokojnin že zagotavlja zajamčene zneske pokojnin, katerih višina pa je praviloma odvisna od njihove dopolnjene pokojninske dobe. Izjemo določa 39. člen, ki naj bi bil s predlagano zakonsko spremembo spremenjen in dopolnjen. Po zdaj veljavnih določbah tega člena je zavarovancu, ki je pridobil pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po ZPIZ-2, zagotovljena najnižja pokojnina v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Navedeni znesek (trenutno znaša 201,53 evra) je zagotovljen vsem naštetim uživalcem pokojnin, ne glede na to, kako dolgo pokojninsko dobo so dopolnili. Odstotek je enak najnižjemu odstotku za odmero starostne pokojnine moškemu, ki je dopolnil 15 let zavarovalne dobe, kolikor znaša minimalna zavarovalna doba za pridobitev pravice do te pokojnine ob izpolnitvi predpisane starosti.
V praksi navedeno jamstvo le izjemoma uporabljajo. Mogoče je namreč le pri uživalcih novih pokojnin, ki so bili po prejšnjih predpisih oziroma v skladu s prehodnimi določbami ZPIZ-2 zavarovani za t. i. ožji obseg pravic. Ti zavarovanci namreč niso upravičeni do odmere pokojnin od najnižje pokojninske osnove, ki sicer zagotavlja različne zajamčene zneske starostnih in invalidskih pokojnin, katerih višina je odvisna od dolžine dopolnjene pokojninske dobe.
Naj ob tem spomnimo, kdaj mora Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) odmeriti pokojnino od najnižje pokojninske osnove. Na to mora paziti po uradni dolžnosti ob priznanju pravice do pokojnine. Če starostna ali invalidska pokojnina, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane ob upoštevanju zavarovančevih plač in/ali zavarovalnih osnov iz predpisanega obdobja pred upokojitvijo, v odstotku, odvisnem od dopolnjene pokojninske dobe, skupaj s pripadajočimi uskladitvami ne dosega zneska, do katerega bi bil upravičen, če bi bila z istim odstotkom odmerjena od najnižje pokojninske osnove, mu je priznana višja pokojnina, odmerjena od te osnove.
Najnižja pokojninska osnova je določena od 1. januarja posameznega koledarskega leta v višini 76,5 odstotka povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Za leto 2017 še ni znana, ker še ni na voljo statističnih podatkov, ki omogočajo njen izračun. V preteklem letu pa je znašala 775,10 evra.
Višina odstotka za odmero starostne in invalidske pokojnine se razlikuje glede na spol zavarovanca. Za 15 let zavarovalne dobe se ženski odmeri starostna pokojnina v višini 29 odstotkov od pokojninske osnove, moškemu pa v višini 26 odstotkov. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se ženski v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2019 prišteje 1,38 odstotka, moškemu pa 1,25 odstotka. Zgornja meja ni določena. Na višino odstotka za odmero invalidske pokojnine pa poleg tega vpliva tudi starost na dan nastanka invalidnosti. Navedeno pomeni: čim daljšo pokojninsko dobo zavarovanec dopolni, višji je odstotek za odmero pokojnine.
Za 40 let dopolnjene pokojninske dobe znaša starostna pokojnina za žensko 63,5 odstotka, za moškega pa 57,25 odstotka od pokojninske osnove. Upoštevaje lanski znesek najnižje pokojninske osnove, znaša letos zajamčena starostna pokojnina ženske za 40 let pokojninske dobe 492,19 evra, moškega pa 443,74 evra. Pri daljši pokojninski dobi so zneski starostnih pokojnin, odmerjenih od najnižje pokojninske osnove, seveda višji, pri krajši pa nižji. Ko bo določena najnižja pokojninska osnova, veljavna v letu 2017, bodo zneski navedenih pokojnin seveda drugačni.
Namen najnižje pokojninske osnove je glede na naravo obveznega zavarovanja in siceršnjo družbeno ureditev, deklarirano z ustavo, jasen. Upravičencem naj bi zagotavljala večjo socialno varnost, upoštevaje načela, na katerih sistem temelji, še zlasti načeli vzajemnosti in solidarnosti, ter prerazporejanja dohodkov, zbranih s prispevki za njegovo izvajanje. V preteklih zakonskih ureditvah, ki so prav tako poznale institut najnižje pokojninske osnove, je ta v določenem obdobju upravičencem s t. i. polno pokojninsko dobo zagotavljal starostno pokojnino v višini cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, in to ne glede na siceršnje njihove premoženjske razmere. Na ta način je bila tem uživalcem že s pokojninskim sistemom zagotovljena minimalna socialna varnost.
Sedanja zakonska ureditev tega ne zagotavlja
V zadnjih letih sprejeti ukrepi, ki jih je pogojevala ekonomska kriza, zaradi katerih so bile uskladitve pokojnin nižje, kot bi bile, če bi se uporabljale določbe sistemskega zakona, ali pa jih sploh ni bilo, so vplivali na znatno poslabšanje gmotnega položaja vseh upokojencev, še posebej pa prejemnikov najnižjih pokojnin.
Ponavljajočim se zahtevam upokojencev, njihovih društev in zveze za prenehanje urejanja in izvajanja usklajevanja pokojnin z intervencijsko zakonodajo se je v drugi polovici lanskega leta pridružila tudi pobuda Zveze društev upokojencev Slovenije za dvig najnižje pokojninske osnove. Ta naj bi vplival na izboljšanje gmotnega položaja upokojencev z najnižjimi pokojninami, ki se je v zadnjih letih bistveno poslabšal. Zvišanje naj bi bilo najmanj tolikšno, da bi bila prejemnikom pokojnin, uveljavljenih s 40 leti pokojninske dobe, le-ta zagotovljena v višini cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Povedano z drugimi besedami, naj bi ta znašala toliko, da jim za zagotovitev minimalne socialne varnosti ne bi bilo treba uveljavljati pravice do varstvenega dodatka. Navedeni cenzus trenutno znaša 476,87 evra.
Komu in kolikšne zajamčene pokojnine?
Predlagane spremembe in dopolnitve ZPIZ-2 navedeno pobudo deloma uresničujejo, vendar v precej omejenem obsegu. Zakonska sprememba ne posega v višino najnižje pokojninske osnove, temveč uvaja višje zneske zajamčenih starostnih in invalidskih pokojnin za 37, 38, 39 in 40 let pokojninske dobe brez dokupa od tistih, ki jih za tolikšno pokojninsko dobo zagotavlja odmera teh pokojnin od najnižje pokojninske osnove. Umeščeni so v določbo o najnižji pokojnini. Predlagani zakon zneske teh pokojnin neposredno določa in znašajo:
- za najmanj 37 let pokojninske dobe brez dokupa (vendar manj kot 38 let) 470 evrov,
- za najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa (vendar manj kot 39 let) 480 evrov,
- za najmanj 39 let pokojninske dobe brez dokupa (vendar manj kot 40 let) 490 evrov in
- za najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa 500 evrov.
Posebej opozarjamo na posebnost zahtevane dolžine pokojninske dobe in njeno vrsto. Za pridobitev izplačila pokojnin v navedeni višini je namreč zahtevana dopolnitev izključno t. i. pokojninske dobe brez dokupa. To je pokojninska doba, ki po ZPIZ-2 omogoča pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji predpisani starosti. Navedena doba obsega obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe.
Če je zavarovanec pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah za katero od predlaganih dopolnjenih pokojninskih dob brez dokupa, bo upravičen do ustreznega sorazmernega zneska pokojnine, ki jo predlagani zakon zagotavlja.
Četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, ki se tem zavarovancem sicer šteje pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine kot pokojninska doba brez dokupa (gre za t. i. dodano dobo), pa se za pridobitev zajamčene višine starostne pokojnine ne bo upoštevala kot pokojninska doba brez dokupa. Zato do predlaganih zneskov zajamčenih pokojnin ne bodo upravičeni.
Navedeni zneski pokojnin se ne bodo smeli upoštevati kot osnova za odmero vdovskih in družinskih pokojnin. Te bodo, ne glede na to, da so se umrlim izplačevale zajamčene pokojnine po predlaganem zakonu, odmerjene od pokojnin, kakršne bi upravičenci prejemali, če jim ne bi bila dodeljena zajamčena pokojnina po predlaganem zakonu. Enaka omejitev velja tudi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Tudi ta se ne bodo smela odmeriti od osnov v višini po tem zakonu zajamčenih pokojnin.
Do zneskov pokojnin po določbah tega zakona ne bodo upravičeni zavarovanci, ki so bili do uveljavitve pravic po ZPIZ-2 pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, kar je logična posledica dejstva, da ti zavarovanci tudi niso upravičeni do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove.
Višina zajamčenih pokojnin, določenih s tem zakonom, se bo spreminjala v višini in rokih, v katerih bodo izvedene uskladitve pokojnin, s čimer se bo ohranjala njihova vrednost v času izplačevanja.
Predlagani zakon določa še dve omejitvi. Prva zadeva prejemnike starostnih pokojnin, uveljavljene po ZPIZ-1, ki se je zmanjšala po prvem odstavku 53. člena navedenega zakona, ker jo je upravičenec uveljavil pred dopolnitvijo polne starosti in ni dopolnil predpisane delovne dobe. Druga pa prejemnike pokojnin, uveljavljene za ožji obseg pravic. Oboji ne bodo upravičeni do zajamčenih pokojnin, določenih v predlaganem zakonu.
Predlagani zakon predvideva, da naj bi se uživalcem starostne in invalidske pokojnine po predhodno veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zneski zajamčenih pokojnin, kakršne določa, zagotavljali brez izdaje posamičnega akta od uveljavitve zakona, to je od 1. julija 2017 naprej.
Druge spremembe
Predlagani zakon predvideva še dve spremembi. Prva je neposredna posledica uveljavljanja višjih zneskov zajamčenih pokojnin. Razlika med pokojnino, do katere bo uživalec pokojnine upravičen po določbah predlaganega zakona, in pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske osnove zavarovanca, bo spadala med obveznosti državnega proračuna, določene v 161. členu ZPIZ-2. Zato je predlagana ustrezna dopolnitev tega člena.
Druga dopolnitev pa zadeva določbo, v kateri je urejena odmera pokojnin od najnižje in najvišje pokojninske osnove. Obstoječa določba 36. člena ne omogoča spremembe njune višine ob uskladitvi pokojnin med letom. Takšna ureditev dopušča neenako obravnavo uživalcev, ki v posameznem koledarskem letu uveljavijo pravico do pokojnine. S tem, ko predlagani zakon določa, da se tudi najnižja pokojninska osnova spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin v tekočem koledarskem letu, pa se navedena pomanjkljivost odpravlja.
Finančne posledice predlaganega zakona
Iz predloga zakona so razvidne tudi okvirne ocene odhodkov za uveljavitev predlaganih ravni zajamčenih pokojnin. Na mesečni ravni naj bi se odhodki zavoda povečali za približno 615.000 evrov, kar je v letu 2017, glede na to, da naj bi zakon začel veljati 1. julija 2017, približno 3,7 milijona evrov. Po ocenah naj bi se pokojnine zvišale okoli 33.000 uživalcem, pretežno prejemnikom starostnih pokojnin, ki naj bi jih bilo okrog 31.800. Povečanja invalidskih pokojnin pa naj bi bilo po ocenah deležno 1.200 upravičencev. Predlagatelj zakona predvideva, da naj bi se ti odhodki pokrili iz skupnih dohodkov zavoda.
