Ženske so obremenjene
Zmago Susman, upokojeni podjetnik, Ljubljana: »Če se spomnim na obremenjenost svoje mame, se mi zdi, da se do danes ni nič spremenilo. Starejše ženske so še vedno bolj obremenjene kot moški. V mlajših družinah so moški danes povprečno bolj pridni in je delo med partnerjema enakomerno porazdeljeno. Osebno menim, da so ženske obremenjene le toliko, kolikor hočejo same.«Sogovorniki so nam povedali, kako vidijo in doživljajo vlogo in položaj žensk pri nas.
Petra Orešič, učiteljica, Zgornja Polskava: »Ne borimo se več za volilno pravico, pravico do dela, izbire partnerja … Kljub temu pa imam občutek, da ženske vendarle nismo enakopravne. Še obstajajo tako imenovani ženski poklici, po mnenju večine manjvredni, slabše plačani. Ženske smo razdvojene, saj želimo ob skrbi za družino napredovati tudi pri svojem delu in družbenem življenju. Upam, da bo v prihodnosti več razumevanja za še večjo udeležbo žensk v javnem in političnem življenju.«
Danica Zavrl Žlebir, novinarka, Kranj: »Verjetno še drži, da imamo v družini in gospodinjstvu ženske večjo vlogo od moških, vendar se pri mlajših generacijah to spreminja. Imela sem srečo, da je v naši družini tudi mož prevzemal del gospodinjskih bremen in sodeloval pri vzgoji otrok. Mnoge starejše ženske imajo najbrž kot babice veliko opraviti z varovanjem vnukov, pri čemer so zagotovo bolj obremenjene kot generacije pred njimi, saj so mladi starši dolgo v službah.«
Anica Jakolič, upokojena uslužbenka, Ptuj: »Včasih si je moški predstavljal, da je več kot ženska, in je hotel imeti popolno prevlado v družini. Življenje je zdaj drugačno kot nekoč, ko ni bilo takega tempa. Danes namreč možje drugače gledajo na vlogo žensk. Partnerji večinoma pomagajo v družini, zdi se mi, da je to dobro za razvoj družbe in položaj žensk.«
Stanka Breznik, upokojena knjižničarka, Selnica ob Dravi: »Najprej pomislim na trgovke, ki vsak konec tedna, tudi ob nedeljah, delajo za nizko plačo, nabirajo nadure, ki jih le s težavo izkoristijo, nadure pa niso plačane že nekaj let. In kdo je odgovoren za tako stanje? Po mojem mnenju ne le vodstva trgovin in vladna struktura, ki se je uklonila željam vodstev po večjem zaslužku, ampak tudi mi, potrošniki, ki veselo nakupujemo vse dni v tednu, nekateri tudi ponoči. Odločimo se že, da bodo tudi trgovke spočite in nasmejane mame, žene, gospodinje!«
Jelka Verbič, upokojena psihologinja, Postojna: »Sorodnice in sosede mi pravijo, da se nikoli niso čutile preobremenjene. Zadovoljne so bile, da so lahko vse delale, če so le želele. Še posebej pomembno je bilo v družinah, kjer je bil prisoten alkohol, da so bile ekonomsko neodvisne. Seveda so imele veliko dela v družini in gospodinjstvu, ampak moški so pa delali na vrtu in v drvarnicah. Pri starejših ženskah je vse odvisno od posameznic in njihovega značaja. Nekatere se pustijo izkoriščati otrokom in jim vsak dan kuhajo ter varujejo vnuke, druge vsako dopoldne kofetkajo in hodijo k telovadbi, tretje se izobražujejo ter hodijo na izlete.«
Svetlana Slapšak, antropologinja, Ljubljana: »V Sloveniji si ženske ne bi smele dovoliti, da ostajamo podrejene moškim. Odnos med moškimi in ženskami je v naši družbi katastrofalen. Dovolile smo, da smo izgubile svojo samostojnost in neodvisnost. Patriarhat kot ideologija zanesljivo preveč zavira uresničevanje zamisli, da bi bilo na vseh položajih enako število žensk in moških. Osebno menim, da bi bila za premagovanje neozaveščenosti in stereotipov potrebna kar ukinitev patriarthata, da bi ženske lahko začele pridobivati nazaj svoj status.«
Nataša Bolčina Žgavec, novinarka, urednica razvedrilnega programa RTV Slovenija: »V vsakdanjem življenju smo ženske bolj obremenjene kot moški, čeprav smo načelno enakopravne z njimi. Od nas se pričakuje, da držimo družino skupaj. Ob tem pa želimo izkoristiti izzive za svoj razvoj, kar nam prinaša nove obremenitve. Moški se sicer prilagajajo tej naši dvojni nalogi, tudi delitev na moška in ženska dela počasi izginja. Menim, da imamo to zapisano kar v genih kot kolektivno dediščino, potrebno za ohranjanje in razvoj družbe.«
