Še letos zakon o demografskem skladu
Zveza društev upokojencev Slovenije je lani sprejela odločitev, da bo sama ali v sodelovanju s somišljeniki pripravila in vložila v proceduro zakon, ki bo natančno opredelil samostojnost in neodvisnost rezervnega demografskega sklada. Pri tem so računali na podporo sindikatov in mlajše generacije, ki jim bo neodvisni avtonomni rezervni sklad tudi namenjen. Sklenili so, da »se ne bodo pustili izigrati in bodo naredili vse, da zaščitijo premoženje, ki ni namenjeno reševanju apetitov vsakokratne oblasti«. Te obljube niso uresničili in sklada še vedno ni.
Zahteve Zdusa so že od leta 2015 ves čas enake:
- da se Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., preoblikuje v neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad,
- da se naložba v zavarovalnico Triglav, ki jo upravlja SDH, imetnik delnic pa je Zpiz, prenese na novoustanovljeni neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad,
- da se sredstva od prodaj državnega premoženja v višini 10 odstotkov odvajajo neposredno v sklad, ne na poseben račun pri ministrstvu za finance,
- da je upravljanje ločeno od SDH,
- da se zbrana sredstva za zdaj uporabijo za usklajevanje pokojnin, a največ v višini letnega donosa,
- kot dodatni vir za polnjenje sklada je bil predlagan del trošarin, delež od prihodnjega davka na nepremičnine in drugi viri, ki jih lahko vključijo takoj ali pozneje ob upoštevanju finančne situacije. Razmisliti je treba tudi o prenosu nekaterega preostalega stvarnega premoženja države, ki ga zdaj upravlja SDH.
Drži teza nekaterih, da se taki in podobni skladi praviloma ustanavljajo »v času debelih krav«, vendar pa ure ne moremo prestaviti v čas, ko so tako velikodušno vračali in delili premoženje. Zdaj je res skrajni čas za uresničitev zakonske zaveze, in to brez iskanja variant, kako tega spet ne bi naredili. Priprava zakona je v teku. Skrbeti moramo ne samo za to, da bomo zraven, ampak da ga bomo sooblikovali.
Pobude za razvoj turizma v DU
Pri Zdusu si prizadevajo za vzpostavitev mreže za izmenjavo turističnih obiskov med društvi, na katerih bi lokalno društvo gostilo upokojence iz drugega kraja, jim pokazalo lokalne znamenitosti in drugo turistično ponudbo. Tovrstni izleti so prav gotovo cenovno dostopnejši upokojenskim žepom. Radi bi vzpostavili mrežo, kjer bi se organizirano srečevala ponudba in povpraševanje in bi zainteresiranim društvom olajšala sodelovanje. Pri društvu upokojencev Zgornja Kungota so že oblikovali posebno ponudbo s kratko predstavitvijo kraja, seznamom mogočih dejavnosti pri njih – od ogledov znamenitosti, rekreativnih pohodov do spoznavanja lokalnih običajev, degustacij in podobnega – ter z okvirnimi cenami. Komisija za gospodarstvo in turizem vabi društva, ki želijo gostiti druga društva, da po tem vzoru (na voljo na spletni strani www.zdus-zveza.si) pripravijo ponudbe in jih pošljejo na Zdus.
Starejša generacija za mlade
V okviru projekta Mostovi za Evropo, ki pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije poskusno poteka v Zgornji Savinjski dolini, so izvedli dve medgeneracijski okrogli mizi.
V Lučah so pripravili pogovor o delu parlamenta in lokalne samouprave. Okrogle mize se je udeležilo 16 učencev in učenk OŠ Gornji Grad in Luče, poslanka DZ Marija A. Kovačič (DeSUS), župan Luč Ciril Rosc, podpredsednica Zdusa Vera Pečnik in 7 članov skupine projekta Mostovi za Evropo. Mladim so podrobno predstavili, kako delujejo državna uprava, lokalna samouprava ter državni zbor. Pozvali so jih, naj izkoristijo, ko bodo polnoletni, volilno pravico in pravico kandidiranja na volitvah in tako prevzamejo v roke tudi usodo svoje države. Vera Pečnik jim je ob tem pojasnila, kako se Zdus skupaj z Mladinskim svetom Slovenije trudi za ustanovitev demografskega sklada in izboljšanje položaja mladih.
V Mozirju pa je potekala okrogla miza o izobraževanju, študiju in možnostih zaposlitve mladih. Udeležili so se je predstavniki organizatorjev, župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, sodelavke in ravnateljica OŠ Franc Praprotnik Mozirje Andreja Hramec ter učenci osmih in devetih razredov te šole. Predavatelj in nekdanji dekan Univerze v Ljubljani prof. dr. Stane Pejovnik je predstavil organiziranost slovenske univerze, možnosti za priprave in študij ter zanimive okoliščine za usmeritev v študijske programe. Še posebej je opozoril na možnosti izmenjave študentov med evropskimi državami, kar je velika prednost za doseganje želenih ciljev študija in kasnejše zaposlitve.
