Dileme ob sprejemih na varovani oddelek
V okviru državnega preventivnega mehanizma, ki deluje pri uradu varuhinje človekovih pravic, so lani opravili 80 obiskov policijskih postaj, zavodov za prestajanje kazni, domov za starejše občane in posebnih socialnovarstvenih zavodov, zavodov s področja vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, psihiatričnih bolnišnic ter centra oziroma vstopno-sprejemnega centra za tujce. Ob obiskih preverjajo pravne podlage za sprejem v institucijo, bivalne razmere in obravnavo oseb, ki jim je odvzeta prostost.
Obiski so preventivni ali kontrolni, večina je nenajavljenih. Med drugim je ekipa, ki jo sestavljajo svetovalec varuhinje človekovih pravic, predstavnik katere od nevladnih organizacij ter strokovnjak s področja zdravstvenega varstva, obiskala tudi 24 domov za starejše občane oziroma varovane oddelke v domovih. Odkrili niso nobenih posebnosti, večino priporočil pa v domovih jemljejo dobronamerno in pomanjkljivosti sproti odpravljajo.
Še največ dilem je v zvezi z izvajanjem zakonodaje o duševnem zdravju, na primer o nastanitvi oseb z demenco v socialnovarstvenih zavodih. Oseba mora namreč soglašati z nastanitvijo, pri tem mora biti popolnoma nedvoumno, da je razumela, kaj zanjo pomeni, da je nastanjena na oddelku z omejeno možnostjo gibanja. To pojasnilo bi moralo biti dodatno zapisano tudi na obrazcu za sprejem. Poleg tega mora biti stanovalec seznanjen z možnostjo, da lahko podpisano soglasje prekliče na kakršen koli način.
V uradu varuhinje človekovih pravic poudarjajo, da mora dom v primeru dvoma pridobiti mnenje psihiatra o sposobnosti razumevanja stanovalca. Če ta soglasja ne more ali noče dati, morajo še pred zadržanjem stanovalca na varovanem oddelku pridobiti odločitev pristojnega sodišča. Kot še poudarjajo v uradu, mora država ustrezno poskrbeti za obravnavo oseb z demenco in končno novelirati zakon o duševnem zdravju, kot je to odločilo Ustavno sodišče RS.
