Št. 7-8, julij/avgust 2017
-
V dvoje je lepše
Pred kratkim sem srečala nekaj zelo prijetnih starejših parov, ki so kar sijali od zadovoljstva. Navdušena sem bila nad ljubečim, predvsem pa spoštljivim medsebojnim odnosom, umirjenostjo in dopolnjevanjem drug drugega. Po desetletjih skupnega življenja je to res nekaj najlepšega. Zaradi medsebojne podpore in spodbujanja so skupaj ali vsak na svojem področju zelo uspešni in tudi bolj zdravi. A vedno se ne izteče tako, preveč je zagrenjenih ljudi, ki o taki harmoniji le sanjajo. Skozi čas življenje v nas pušča sledi, nalagajo se dobre in slabe izkušnje. Če prevladajo slabe, lahko otopimo in postanemo grobi do sebe in drugih. Znajdemo se v začaranem krogu, želimo si ljubezni, spoštovanja, žanjemo pa to, kar sejemo.
Kazalo
Več prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Svet zavoda je na majski seji razpravljal o poročilu Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), in sicer o problematiki pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pred dobrim letom (v majski številki revije) smo prav tako pisali o tej temi in zapisali, da pri pobiranju prispevkov PIZ ni napredka. Tokrat pa je svet zavoda na podlagi poročila ugotovil, da gre za viden napredek na tem področju. Očitno je do njega prišlo tudi na podlagi dolgoletnih prizadevanj FURS-a oziroma prej Davčne uprave, Republiškega inšpektorata za delo, in tudi sveta zavoda, ki so opozarjali na določene probleme in dajali pobude za spremembo zakonodaje.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Nadaljevanje ugodnih gibanj Iz Mesečnega statističnega pregleda za april 2017, ki ga za vsak mesec objavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na svoji spletni strani, je razvidno, da se tudi po prvem četrtletju letošnjega leta nadaljujejo za nekoliko bolj vzdržno financiranje obveznega zavarovanja spodbudni podatki o številu uživalcev prejemkov, za katerih izplačilo je pristojen. Izbrali smo nekatere ključne podatke in jih primerjali s podatki lanskega decembra. Številke so zanimive in marsikaj povedo.
Na vprašanja iz delovnega razmerja odgovarja Dušan Bavec
Ponovno pozvali k ustanovitvi demografskega sklada Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri nas in eden najpomembnejših nosilcev socialne varnosti državljanov, zato je Razvojni program zavoda temeljni programski dokument. Na junijski seji so člani sveta zavoda sprejeli program za obdobje 2017 – 2021. Bistvo razvojnega programa je, da opredeljuje razvojne usmeritve, vizijo, poslanstvo in glavne cilje zavoda.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Zdus se zavzema za prevetritev pravic Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je ponovno predstavila stališča in predloge glede napovedane zdravstvene reforme, medse pa je povabila tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc z ekipo. Predsednik Janez Sušnik je dejal, da je veljavna ureditev zdravstvenega varstva zastarela in potrebna sprememb, zato je njihova delovna skupina pripravila predloge, s katerimi ne želijo rušiti zdravstvene reforme, bi pa radi, da jim prisluhnejo in dobre tudi vključijo.
Upokojenski odlet v tople kraje Prej ali slej nas čas dohiti in potem pristaneš med upokojenci. Največkrat se šele takrat zavemo, da smo končno na tisti točki, ko lahko z življenjem počnemo kar hočemo. Nekateri obžalujejo, da je obveznosti konec, izgubljeni v času in prostoru se mukoma iščejo. Drugim je upokojenski načrt že zdavnaj jasen. Miro in Tatjana Klun sta med temi, ki vedo kaj s seboj in časom.
Zgodbe o soli V novih časih sol ni tako priljubljena pri pripravi hrane, kot je bila včasih, zdravniki ji pripisujejo nekatere škodljive lastnosti, toda še vedno je nepogrešljiva pri proizvodnji stekla, aluminija, usnja, številnih umetnih mas, v farmaciji, medicini, kozmetiki, pozimi pa služi za varen potek prometa. Včasih so ji rekli »belo zlato« in je bila pomembna strateška surovina, tako kot je sedaj nafta, ker je bila glavni konzervans za pripravo in shranjevanje živil. Bila je celo plačilno sredstvo, oblastniki so z njo veliko zaslužili, tihotapci tudi, saj je cvetela nedovoljena trgovina s soljo. Izbrali smo nekaj okruškov iz dolge zgodovine soli.
Družina Golob – kjer je glasba doma Kdo se ne spomni pesmi iz oglasa Slovenija, moja dežela! Čeprav smo jo poslušali leta 1987, nam še vedno prijetno zveni v ušesih. Avtor te je Jani Golob, ki je napisal tudi glasbo za film Poletje v Školjki in še mnogo filmske glasbe, popevk in predvsem veliko resne glasbe. Tudi njegov mlajši sin Rok Golob je večkrat nagrajeni glasbenik; oba pa sta tudi profesorja na Akademiji za glasbo. Seveda se osredotočamo predvsem na glasbeni del družine Golob, toda tudi starejši sin Matej in predvsem žena in mama Zvezdana sta pomemben del uspešne družinske zgodbe.
Spomini najstarejše še živeče rudarke »5. marca 1916 v Dolenjih Lazih pri Ribnici,« kot iz topa izstreli Metka Fink iz Želenj pri Kočevju, ko jo povprašate o njenem rojstvu. Metka je pred tremi meseci obhajala svoj 101. rojstni dan in je ne le najstarejša občanka kočevske občine, ampak tudi najstarejša še živeča rudarka v Sloveniji.
Skrivnostne podobe v jami Na obrobju Snežniške planote, v bližini Ilirske Bistrice, se skriva jama s petroglifi. V njej najdemo podobe, vrezane v živo skalo. Čeprav pomen, namen in čas nastanka simbolov v jami pod Snežnikom niso dokončno pojasnjeni, vsekakor zaslužijo pozornost.
Od nekdanjih naših uspešnih podjetij ostajajo le spomini »Ko je leta 1935 nastala objavljena razgledniška fotografija s podobo začetka nekdanje Karlovške ceste oziroma zaključnega dela današnjega Gornjega trga, se je naša družina iz Trnovega že preselila v veliko hišo na levi strani, katere lastnik je bil Tihomil Jenko. Oče Joško Majhenič je bil slikarski in pleskarski mojster in je potreboval večje prostore za svojo obrtno dejavnost, pa tudi za štiričlansko družino. Zato je v dvoriščnem delu te zgradbe za tisoč dinarjev mesečne najemnine najel desno krilo, v katerega pritličju je bila delavnica, v prvem nadstropju pa stanovanje, v katerem smo živeli z mamo Karlo in sestro Jožico, ki pa je kmalu zbolela in na hitro umrla,« je obudila spomin na svoje otroštvo 89-letna upokojenka Saša Tančič, držeč v roki eno od številnih razglednic njenega sina Zmaga, lastnika najpopolnejše zbirke starih razglednic Ljubljane.
'Oldtajmerka' z žametnim glasom Ida Baš je Mariborčanka in ena tistih redkih slovenskih radijskih in televizijskih napovedovalk, ki je uspela tudi v Ljubljani. Pri njej so se združile tri stvari: naravno obdarjena z žametnim glasom uporablja lep, zborni jezik in ima sproščen nastop. In s to čarobno kombinacijo 'zaziba' poslušalce v prijetno pozornost še dandanes.
Ko je volja močnejša od bolezni Tisti, ki pozna Bojana Černuta le površno, bo rekel, da o njem ni možno pisati v presežnikih. Je preprost, skromen, miren, neupadljiv. Toda pod plaščem povprečnosti se skriva milina značaja, širina srca, odprtost duše in iskrivost misli. Predvsem pa je človek izredne volje. Od nekdaj.
V brezi je čudna moč Breza raste povsod v naši deželi in dala je ime številnim krajem – kot so Brezovica, Brezovo, Brezov grič, Brezov hrib, Brezov vrh, Brezova ravan, Brezova vas, Brezova reber ... Ime Brezje nosi kar petdeset slovenskih krajev. A najbolj svojstveno podobo daje Beli krajini. Tam tečeta Kolpa in Lahinja - mili, tihi, topli reki. V Beli krajini so bele hiše, belo platno, bele noše, bele zidanice in bele breze.
Za ljubezen je vedno pravi čas Ko človek prestopi petdeseta, šestdeseta, sedemdeseta, tudi osemdeseta leta, in tudi če nima več partnerja, ima pred sabo še precejšen del življenja. Zakaj bi ga preživljal v osamljenosti in grenkobi? Vedno je lahko pravi čas za nov začetek.
Brez glivic na počitnice V toplejših mesecih se zlasti na nogah, najpogosteje med prsti in na nohtih zelo rade pojavijo glivice. Posebej množično se razmnožujejo na zmehčani koži zato jih pogosteje dobijo tisti, ki velikokrat obiskujejo bazene, zdravilišča, savne in telovadnice, ki se pogosteje potijo in ki imajo določene zdravstvene težave. Z glivicami imajo na primer več težav ljudje z oslabelim imunskim sistemom, bolniki s sladkorno boleznijo ter starejši ljudje, zlasti tisti, ki imajo težave z ožiljem ali imajo ortopedske težave.
Ravnovesje na krožniku – ravnovesje v telesu Na delavnici, ki sem jo pripravila na srečanju bralcev v Neumu, smo sledili dvema ciljema: ugotoviti, kako zelo je pomembno uravnoteženo prehranjevanje in kako nam zelišča pri tem lahko pomagajo. So drobcena in skoraj nič ne tehtajo, a pogosto nagnejo jeziček na tehtnici v smer zdravja.
Igraje vadimo vsak dan Za poletno vadbo boste potrebovali navadno kocko, saj se bomo igrali. Vaj je šest in prav toliko pik je največ na eni stranici kocke. Vrzite kocko, če se je ustvarila denimo na štirici naredite vajo pod številko 4 in jo prav tolikokrat ponovite. Dnevna vadba je končana, ko ste naredili vse vaje.
Pomagajmo svojim nogam Poleti imajo mnogi še večje težave zaradi bolečih in oteklih nog, ki so posledica nepravilnega delovanja ven. Težave najbolj občutimo, če dolgo sedimo ali stojimo, toplo vreme pa vse skupaj le še poslabša. Nepravilno delovanje ven se najprej kaže kot utrujene in mravljinčaste noge, otekli in boleči gležnji ter krčne žile. Zaradi teh težav trpi vsaka druga ženska in vsak četrti moški.
Društva v oporo osebam s stomo Letos mineva 20. obletnica Zveze invalidskih društev Slovenije (ILCO) in 30 let organiziranega druženja oseb s stomo. Ti pomembni obletnici so v začetku junija obeležili z več dogodki: v Šmarjeških Toplicah so organizirali predavanje in okroglo mizo o enterostomalni terapiji, kjer so sodelovali tudi predstavniki oseb s stomo iz dvanajstih evropskih držav, v Športnem centru Otočec pa so pripravili svečano prireditev s kulturnim programom, katere častni pokrovitelj dogodka je bil predsednik države Borut Pahor, prišli pa so tudi gostje z ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zdravniki, predstojniki klinik, enterostomalne medicinske sestre, uvozniki medicinskih pripomočkov, bolniki in njihovi svojci.
Sadno usnje Morda izraz ni najbolj posrečen, a če se boste dela lotili sami, boste ugotovili, da ima izdelek res teksturo usnja. Sadno usnje je prevod angleškega izraza »fruit leather«. Po slovensko bi lahko temu rekli še sadni bonbonček, suha marmelada, sadni listič.
O varni rabi zdravil V boju proti vdoru ponarejenih zdravil pripravljajo članice Evropske unije vrsto zaščitnih ukrepov, s katerimi želijo z boljšo sledljivostjo zdravil zagotavljati večjo varnost pri zdravljenju z njimi, in Slovenija je med prvimi članicami, ki so že ustanovile nacionalno telo – Zavod za preverjanje avtentičnosti zdravil Slovenije (ZAPAZ). Novost naj bi zaživela čez slabi dve leti. Na pomen zagotavljanja dostopnosti zdravil na tako majhnem trgu kot je Slovenija in na temeljit nadzor nad kakovostjo, varnostjo in učinkovitostjo izdelkov in medicinskih pripomočkov so opozorili na nedavnem strokovnem posvetu, ki so ga pripravili ob deseti obletnici Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Udeležence posveta je pozdravila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je poudarila, da je slovensko zdravstvo pred pomembnimi izzivi, da pa je področje regulacije zdravil eno bolj urejenih v državi.
Medicinsko-tehnični pripomočki in stoma V Sloveniji je okoli 3000 ali nekaj več oseb s kirurško izpeljanim črevesom skozi odprtino v predelu trebuha – stomo. Skozi njo poteka izločanje seča ali blata, ko zaradi bolezni izločanje po naravni poti ni več mogoče. Ustrezni medicinsko-tehnični pripomočki in negovalna sredstva bolnikom pomagajo pri ohranjanju najboljše kakovosti življenja, diskretnosti in dostojanstva, nam je povedala diplomirana medicinska sestra in enterostomalna terapevtka Renata Batas iz Zdravstvenega doma Ljubljana, Enote Šiška.
Poletna oblačila za vse priložnosti Kamorkoli se odpravite: na počitnice, na sprehod po mestu ali na izlet v naravo, ne pozabite na celotno podobo. Z oblačili ali dodatki, ki jih nosite, si dodate vrednost, ki jo z leti prav zagotovo imate in si jo zaslužite.
Danes bomo pripravili ribe … Ni jih malo, ki se oklepajo dejstva, da rib v otroštvu niso jedli in se nanje niso nikoli »navadili«. In smrad, ki se vije v kuhinji, kadar pripravljamo ribe, je najbrž ključen, da ribe niso pomemben del jedilnika večine ali si jih izjemoma pripravijo le poleti na prostem. Čas je, da prevetrimo kuharsko znanje v pripravi ribjih jedi.
Veliko lahko storimo sami zase Gersonova terapija sodi med alternativne in naravne terapije, ki izkoristi samozdravilne mehanizme telesa pri odpravljanju različnih kroničnih bolezni in bolezenskih stanj. Njen avtor dr. Max Gerson je verjel, da so degenerativne bolezni posledica zastrupljene in osiromašene hrane, vode in zraka. Ker je bilo zdravljenje z dieto takrat mnogo pred svojim časom, so mu šele presenetljivo dobri rezultati odprli pot tudi do uradnega zdravstva. S svojo metodo je pozdravil mnogo primerov napredovale tuberkuloze, koronarne srčne bolezni, raka in številnih drugih blažjih težav.
Človeška ribica je tudi črna Bela krajina je (med drugim) znana po belih brezah, belem platnu, iz katerega so narejene noše in – črni človeški ribici, ki so jo doslej našli le na treh lokacijah v okolici Črnomlja. Ste jo že videli?
Domača lekarna za zdrave rastline Številna zeliščain rastline, ki nam rasejo na vrtu krepijo rastline, da so odpornejše proti napadom bolezni. Kamilica, žajbelj, rman vam bodo zagotovo pomagali, da vaše rastline ostanejo zdrave in vas obdarijo z bogatim pridelkom. Uporabite lahko tudi sodo bikarbono.
Vročinski valovi ogrožajo rastline Pa smo jo dočakali, vročino z njenimi ekstremnimi vrednostmi. Zaradi visokih temperatur trpijo ljudje, živali, pa tudi rastline v sadovnjaku, na vrtu ter v cvetličnih koritih. Da bi v takih razmerah rastline lahko preživele, moramo najti ustrezno rešitev, ki pa mora biti smiselna in učinkovita. Površnost se nam lahko krepko maščuje.
»Zmajčki« iz Postojnske jame Na seznamu redkih in ogroženih vrst pri nas je tudi človeška ribica, uradno imenovana močeril ali proteus (Proteus anguinus). Že dolgo ni bilo v javnosti o njej toliko govora kot zadnje leto. Kako tudi ne, saj je ena od samičk v Postojnski jami poskrbela za številen zarod, kar je razburkalo domačo in svetovno javnost.
Zgodovina, pesmi in vino Amar pelos dois ali po naše Ljubezen dveh ali Ljubezen za dva je skladba, ki je letos v Kijevu prvič prinesla Portugalski zmago na Pesmi Evrovizije. Zapel jo je Salvador Sobral, napisala pa njegova sestra Luísa Sobral. Občuteno zapeta pesem s pridihom jazza je v trenutku osvojila ljubitelje dobre glasbe. Pevec jo je opisal kot žalostno ljubezensko pesem.
Ljubezen in povezanost, ki še vedno trajata »Kje sva se midva spoznala? O tem je bilo že veliko povedanega. Srečala sva se v tovarni kos, kjer so nastali Štirje kovači. Tam sem bila v službi in ko se je Franc vrnil iz vojske in stopil skozi vrata, so se najine oči takoj srečale! Ta ljubezen in povezanost pa traja že 56 let,« pove Hermina Šegovc, pevka v ansamblu Štirje kovači in žena vodje ansambla Franca Šegovca.
Naše pastirice Dviganje in spuščanje repa, tekanje na kratke razdalje in obračanje glave v različnih smereh so značilnosti, ki nakazujejo, da vitke dolgorepke na visokih nožicah lovijo žuželke, črvičke in ostalo drobno laznino. Neredko love tudi stoje z različnih prež: slemena strehe, štrleče veje, kupa kamenja, kupa zemlje... Za letečimi žuželkami poletijo tudi visoko v zrak.
Beguljke in čebelarji odleteli iz VRBINE Z upokojenim ljubiteljskim fotografom Brankom Brečkom iz Gornjega Lenarta v brežiški občini sva se po pogovoru še peš podala mimo gradbišča nasipov za novo brežiško hidroelektrarno, da bi mi pokazal ostanke nekdaj pisanega sveta Vrbine. Mokrišče, ki se razteza ob bregovih reke Save med Krškim in Brežicami, ko se ta sicer hitra reka umiri, je bilo še pred dobrim letom polno življenja. V opuščenih gramoznicah so si našli svoj življenjski prostor številne ptice, dvoživke, plazilci in žuželke. Z gradnjo nasipov za novo hidroelektrarno je del tega biotsko pisanega sveta za vedno potopljen in izgubljen; ko bo zgrajena, bo voda zalila še njegov preostanek. Odletele bodo še zadnje ptice, ki sva jih tokrat videla in fotografirala: pribe, labodi, kormorani, sive čaplje in tudi orel belorepec. Za Vrbino, ki se je razprostirala tako rekoč pred vrati Brežic, bo to dokončni »vesoljni potop«. Zelo neprijeten občutek te spreleti, ko se zaveš, da gledaš minljivo naravo, ki bo zaradi človekovega posega
Zdravi in varni v svojem domu Kako varen je v resnici vaš dom, kakšne ovire ali celo nevarnosti lahko doma srečamo na vsakem koraku, vsak dan, še posebej pa takrat, ko smo bolni, obnemogli ali drugače ovirani? Z leti se spreminjamo mi sami in naše potrebe, prav tako se postara tudi naš dom. Tveganje za padce in druge poškodbe s staranjem narašča, vendar lahko sami storimo marsikaj, da tveganje zmanjšamo.
Presajamo, ko rast skoraj miruje Poletje je za mnoge čas počitnic in oddiha, kar se prileže celo nam starejšim in delovno manj aktivnim. A v vrtu življenje nikakor ni zastalo. Tisto rastlinje, ki ne cveti in hiti v bujni rasti, le navidezno počiva. Za mnoge je poletje zaradi tega pravi čas za množenje in presajanje.
Plačevanje RTV-prispevka Marsikdo se sprašuje, zakaj je potrebno v dobi velike konkurence tudi na področju telekomunikacijskih in internetnih storitev še vedno plačevati RTV prispevek. Znesek naročnine, ki je nekaj nad 12 EUR mesečno za marsikoga sicer ne predstavlja hujšega stroška, so pa tudi taki, ki morajo gledati na vsak evro, da preživijo mesec. Med slednjimi je še posebej veliko upokojencev.
Iz koška ročnih del Poletje 2017 V dolgi ali kratki brezrokavni obleki z okroglim ali koničastim izrezom, z razporki ali brez njih nam poleti ne bo prevroče. Odlično pristaja vitkim in močnejšim postavam vseh starosti. Četudi nismo najbolj spretne šivilje, obleko hitro ukrojimo in še hitreje sešijemo.
Štirje dnevi druženja so prehitro minili Vesela družba bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je 1. junija odpeljala z osmimi avtobusi iz cele Slovenije na tradicionalno letno srečanje v Neum v Hercegovini, ki je od Ploč in doline Neretve oddaljen približno 30 kilometrov in 70 kilometrov od Dubrovnika. Nastanjeni smo bili v prenovljenem Grand hotelu Neum, od koder smo imeli lepo izhodišče za izlete. Trinajsto srečanje po vrsti smo drugo leto zapored organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in tudi letos so se vsi zelo izkazali, od vodnikov do animatorjev. Vreme je bilo ves čas sončno, tako da nam je bilo večkrat pošteno vroče. Vendar to ni skalilo naše dobre volje, po izletih je bilo še dovolj energije za obisk predavanj in tudi za večerno druženje, igre in ples.
Neokrnjena narava čisto blizu mesta V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru je muzej na prostem, kjer lahko odkrivamo biotsko pestrost sredozemskega mokrišča. Razprostira se med gričem Srmin, koprskim pristaniščem, starim mestnim jedrom Kopra in avtocesto ter železniško progo Koper-Kozina. Z rezervatom, ki so ga obnovili pred dvema letoma, upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Jeklene magnolije po slovensko Anglež Robert Harlinge je sredi osemdesetih napisal Jeklene magnolije,dramski tekst o ženskah, ki se srečujejo v frizerskem salonu in med njimi ni skrivnosti. Potem pride v njihovo mesto nova gospa, ki želi postati del njihove družbe …. Ker kot moški ni poznal vseh odtenkov ženske duše, so slovenske »magnolije«, ki igrajo v novi postavitvi te predstave besedilo malce prilagodile: sebi in času, v katerem živijo. Nove uprizoritve so se lotile amaterske igralke Univerze za tretje življenjske obdobje, stare od 55 do 70 let, ki so v mladosti že igrale ali pa so si v tretjem življenjskem obdobju zaželele uresničiti svoje mladostne sanje in izkusiti čar odrskih luči.
Po sledeh metuljev in zdravilne vode Prav na koncu Šaleške doline, ob potoku Toplica nekako odmaknjeno leži Topolšica. Kraj z okoli tisoč prebivalci je zaslovel po zdravilišču. »Po enem izmed tolmačenj naj bi ime nastalo zaradi številnih visokih topolov, po drugem po toplih izvirih. Ali pa morda po kmetu Topličniku,« pravi Petra Lipičnik, predsednica krajevne skupnosti in Turističnega društva Topolšica-Podeželje.
Mladinski hoteli – tudi za upokojence Mladinski hoteli (youth hostli) so v zadnjih desetletjih precej spremenili svojo podobo. Če so bili nekoč namenjeni predvsem šolarjem in mladim popotnikom, so danes v njih dobrodošli prav vsi, tudi najstarejši gostje, saj starostne omejitve praviloma ni več. Tovrstna prenočišča so konkurenčna cenejšim hotelom, vendar v njih za ceno prenočevanja dobite mnogo več: ne le streho nad glavo, temveč tudi prijetno druženje, spoznavanje lokalnih običajev in možnost udeležbe pri organiziranih aktivnostih.
Z roko v roki proti osamljenosti V Kranju pod okriljem krovne Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije že desetletje deluje medgeneracijsko društvo Z roko v roki, ki spodbuja prostovoljstvo ter skrbi za polno, aktivno in kakovostno življenje starejših.
Predlog dolgotrajne oskrbe obrnili na glavo Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja več kot petnajst let. Napisani so bili že štirje predlogi, opravljene štiri javne razprave. Vendar ga nobena vlada doslej ni sprejela. Zdaj nastaja peti primerek. Je boljši od prejšnjih? Bo tokrat sprejet?
Dileme ob sprejemih na varovani oddelek V okviru državnega preventivnega mehanizma, ki deluje pri uradu varuhinje človekovih pravic, so lani opravili 80 obiskov policijskih postaj, zavodov za prestajanje kazni, domov za starejše občane in posebnih socialnovarstvenih zavodov, zavodov s področja vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, psihiatričnih bolnišnic ter centra oziroma vstopno-sprejemnega centra za tujce. Ob obiskih preverjajo pravne podlage za sprejem v institucijo, bivalne razmere in obravnavo oseb, ki jim je odvzeta prostost.
Kako se generacije med seboj razlikujejo? Ali starejši bolje razumemo mlajše ali oni nas? Kakšne izkušnje imamo o tem, nam pove reprezentativna raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih ljudi Staranje v Sloveniji. Zelo različne – od skrajno slabih do zelo optimističnih. Pogoj za lepe medgeneracijske odnose je spoznavanje generacij. Če razlike poznamo, jih lahko sestavljamo za reševanje nalog ob staranju prebivalstva.
Svet in mi Od nekdaj je znano, da je alkohol močan afrodiziak. Ankete, ki so jih na velikem številu starejših (800.000) naredili v ZDA, kažejo, da si pitje alkohola pred seksom privošči več kot polovica moških in prav toliko žensk. Večina trdi, da jim alkohol olajša stike in poveča seksualni užitek.
V vicah čakanja Približno 42.000 ljudi je po evidenci Nacionalnega inštituta za javno zdravje maja letos čakalo na zdravniški pregled ali poseg dlje, kot določa zakon o pacientovih pravicah. To je nezakonito, pa tudi nevarno: bolezen se lahko zaradi predolgega čakanja poslabša, zdravljenje zna biti manj učinkovito. Nekatere morda celo doleti prezgodnja smrt.
Učim se živeti malo bolj počasi Primarij Jasna Rupnik Čuk je upokojena in hkrati še vedno aktivna pediatrinja, predana zdravnica, odmevna predsednica Društva Anonimnih alkoholikov (AA), aktivna članica Zdravniškega društva, Z njeno pomočjo in zagnanostjo je v Logatcu pred več kot 20 leti nastal eden prvih centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki so se na to razširili po Sloveniji. Zapisana je svojemu poslanstvu in zato brez dlake na jeziku, če je treba izreči kakšno kritično misel tudi na račun kolegov - zdravnikov. Je gospa nalezljive energije, mama treh odraslih otrok, babica Leonu in Lei, pa tudi strastna plesalka flamenka.
Skrb za naravo Kako občutite in kako se prilagajate podnebnim spremembam? Lahko vsak posameznik pripomore k zmanjšanju teh sprememb in kako?
