Naše notranje življenje

Predstavljamo vam razmišljanja sogovornikov o duhovnosti in osebnostni rasti.

Ančka Gošnik Godec, mladinska ilustratorka, Ljubljana: »Moja duhovnost je moje delo, s katerim se družim že več desetletij. Še vedno zelo rada slikam, včasih kar ne morem odnehati. Stopam po poti tako resničnosti kot domišljije in po poti čudežne skrivnostnosti. Potopim se v svoj notranji svet, čutim globoko duhovno doživetje, mir in radost, izpolnjenost. Veliko poletij preživim v hišici ob Bohinjskem jezeru, kjer opazujem spreminjanje narave, sanjarim. Mislim, da je tudi resnično življenje globoko duhovno doživetje, druženja z dragimi ljudmi pa mi potrdijo smisel bivanja na svetu.«

Sneža Vidovič, učiteljica joge in meditacije, Kranj: »Osebnostna rast ne zajema nujno duhovnega razvoja, duhovni razvoj pa brez osebnostne rasti ne gre. Osebnostna rast je sprememba našega pogleda in odziva na vse, kar se dogaja okoli nas, zaradi boljšega razumevanja odgovornosti za posledice našega ravnanja. Duhovnost pa je notranji proces, ki je usmerjen v najintimnejše doživljanje nas samih in nam daje navdih ter občutek povezanosti z naravo, univerzalno kozmično energijo, lahko rečemo tudi z Bogom.«

Elza Budau, pesnica, Ljubljana: »Duhovnost je od nekdaj del človeškega obstoja, vedno so ljudje imeli nekaj poleg bitke za preživetje. To jih je plemenitilo in jim pomagalo. Duhovna in osebnostna rast gresta z roko v roki. Pomenita etiko, poštenost, strpnost, spoštovanje soljudi. Vzgojena sem bila v družini, ki so ji te vrednote pomenile največ, in hvaležna sem za to. Žal danes človekovo stremljenje po duhovnosti marsikateri izkoriščajo in se promovirajo kot njeni prinašalci. Ljudje pa so jim za to celo pripravljeni plačevati.«

Matjaž Jerala, predsednik Društva Sorško polje, Podreča: »Pod duhovnostjo razumem vse, kar se ne da zaznati z osnovnimi čutili in je materialnemu svetu skrito. To je zelo široko področje, ki ga raziskujemo in spoznavamo vsak v svoji luči. Tako bi ves čas skrbel za osebnostno rast, vendar pa si za vsakdanje naloge vzamem preveč časa, ki mi ga nato primanjkuje za 'delo na sebi'. To področje je najpomembnejše v življenju, najlažje pa ga je tudi preložiti v prihodnost, dokler nam zdravje in sreča služita.«

Andreja Kukovec, diplomirana ekonomistka, Ljubljana: »Ob besedi duhovnost pomislim na notranje življenje posameznika v smislu njegovega globljega razmišljanja o stvareh, pomembnih zanj. Z leti sem pridobila izkušnje, ki so v določenih primerih preoblikovale moj pogled na svet. Pomembno mesto v mojem življenju zasedajo tradicionalne vrednote, ki pa so z osebnostno rastjo pridobile globino razumevanja (na primer, kaj sta poštenost, dobrota ...) v svojem bistvu. Prav tako pa svoj osebni napredek vidim v večji toleranci do stvari, ki so me včasih spravljale s tira.«

Monika Radič, vaditeljica joge smeha in meditacije, Ljubljana: »Duhovnost je svetloba, ki jo najdemo v svoji duši. Vsak od nas je del izvora in vsi skupaj smo eno. Ko se povežemo s svojo dušo, se povežemo z vsem, kar je. Takrat smo ljubezen. In ko smo ljubezen, vse dobi smisel. Svoji osebnostni rasti sem se intenzivno začela posvečati pred sedmimi leti. To je pot nenehnega učenja, ki se nikoli ne konča in je včasih obdana z največjim trnjem. Tam se skriva največja lekcija. Ko jo usvojiš, se trnje spremeni v najlepše vrtnice, zaradi katerih je hoja po tej poti vredna vsakega truda.«

Olga Vidrajz, upokojena oblikovalka, Podutik: »Vem, da ob meni obstaja nekaj ali nekdo, ki mi v trenutku, ko nekaj potrebujem, pomaga. Ali je to intuicija ali so to angeli, ne vem. Kadar koli ob določenih dogodkih ali situacijah prosim za pomoč, vedno pride odgovor kot misel ali pa se pojavi nekdo, ki mi v resnici pomaga. Ljudje nismo le bitja v človeških telesih, temveč čuteča in občutljiva stvaritev. Sama zelo močno občutim bolečino, strah ali ljubezen drugih ljudi, tudi na daljavo. To je sicer naporno, vem pa, da imam sposobnost pomagati ljudem, kakor tudi drugi lahko pomagajo meni.

Urška Vučak Markež, igralka, Ptuj: »Duhovnost razume vsak po svoje. Duhovna in osebna rast sta povezani in sta del nas. Ne moremo ju ločeno obravnavati. Vse življenje se učimo in izpopolnjujemo, čeprav se včasih tega niti ne zavedamo. Človek je resnično lep takrat, ko je tudi osebnostno zrel, dober in ljubeč, in to izžareva tudi navzven.«

Besedilo in fotografije: Novinarski krožek SUTŽO