Št. 2, februar 2018

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Zavod bo opozarjal na neplačane prispevke Program dela ZPIZ za letošnje leto je svet zavoda sprejel na decembrski seji in obravnava vrsto nalog in tudi roke na posameznih področjih ter med drugim določa cilje, ki si jih je zastavil. Zavod je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in njegovo poslanstvo je uresničevanje socialne varnosti zavarovancev in uživalcev pravic. Program je zelo obsežen, omejili se bomo le na najpomembnejše in nove naloge.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Končno redna uskladitev pokojnin Konec tega meseca bo moral zavod šele prvič, od kar velja ZPIZ-2, izvesti redno uskladitev pokojnin na način, določen v tem zakonu. Vse do sedaj to ni bilo mogoče. V letu začetka veljavnosti tega zakona (2013) je uskladitev temeljila na prehodni določbi tega zakona. Bila je zgolj simbolična, saj je znašala le 0,1 odstotek, pozneje pa je bila, v skladu z zakoni, s katerimi se je urejalo izvajanje državnih proračunov v posameznem koledarskem letu, tovrstna uskladitev onemogočena. V letih 2016 in 2017 so bile dopustne le izredne uskladitve v višini in rokih, ki so jih določali navedeni posebni zakoni.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Družba ima enotne, skupne cilje Evropska komisija je maja lani objavila Evropski steber socialnih pravic, ki ga je pripravila na pobudo Evropskega parlamenta.To naj bi bila priložnost za ustvarjanje bolj socialne Evrope in način, da se ponovno poveže z državljani, upoštevajoč ključne spremembe v sferi dela in v družbi. Postopoma že prihaja do implementacije nekaterih področij na ravni Evropske unije.

Pesem vliva upanje in povezuje  Ko se je profesor Franc Gornik leta 1991 upokojil kot dirigent Policijskega orkestra, si je izpolnil dve želji: kupil si je konja in frajtonarico. S kobiloBrino sta bila nerazdružljiva 15 let, harmoniko pa še ima, čeprav ga prsti ne ubogajo več najbolj. Da bi se prenehal ukvarjati z glasbo, s petjem, pa seveda ni niti pomislil.

S tovarno dušika se je kraj povečal za petkrat »Današnje mestno naselje z več jedri, ki leži na Ruškem polju v široki dolini reke Drave, je bilo prvič poseljeno tisoč let pred našim štetjem, o čemer pričajo odkrita žarna grobišča s številnimi grobovi s pridatki, zlasti bogato okrašeno keramiko in bronastim nakitom. Med 1. in 3. stoletjem so tu prebivali Rimljani, ki so za seboj pustili več gomil ter ostanke ville rustice in mitreja. Večino izkopanin hranijo v Gradcu in na Dunaju, nekaj pa jih je tudi v mariborskem pokrajinskem muzeju. Kraj se kot Rouste prvič omenja leta 1091, ko je grof Engelbert I. Spanheim Ruše daroval benediktinskemu samostanu iz Št. Pavla v Labotski dolini. Njegovi kastelani so bili tudi vitezi Falski, ki so v 13. stoletju nad Falo postavili grad. Leta 1387 so šentpavelski benediktinci zgradili novo Marijino cerkev, ki je kmalu postala znano romarsko središče, kraj pa se je preimenoval v Maria Rast,« se je v daljno preteklost svojega kraja vrnil 64-letni Vili Rezman, upokojeni profesor filozofije in sociologij

Ni poroke brez dimnika

Prva žrtev prve svetovne vojne na naših tleh Za grofico Lucy Christalingg sta bili značilni vsaj dve lastnosti: rada je imela hitro vožnjo in aktivno je delovala v okviru Rdečega križa, pri čemer je njena dejavnost na tem področju presegala naloge, ki jih je imela kot odbornica te organizacije. Ironija usode je, da jo je prav to dvoje povezalo v splet nesrečnih okoliščin in je postala prva žrtev prve svetovne vojne naSlovenskem.

V življenje je uvedel red in disciplino »Kdor hoče umsko in telesno zdrav dočakati moja leta, maja bom star 97 let, mora poleg dobrih genov še zdravo živeti in se držati določenih pravil. Jaz temu rečem red in disciplina,« je začel Alojz Herman iz Ljubljane, od leta 1987 upokojen, sicer pa izredno žilav, pokončen, vitek in glede na svoja leta kar zdrav gospod, ki ga še vse, kar se dogaja v svetu in doma, zelo zanima. Ne mine dan, da ne bi prebral svojega priljubljenega časopisa in si ogledal poročil.

Pisave od Trubarja do današnjih dni Takrat, ko je naš Primož Trubar spisal prvo knjižico v našem jeziku, so nekatera druga evropska ljudstva že brala drame in romane, da Grke, Rimljane in druge še starejše kulture niti ne omenjam. A tudi naša pisava je doživljala zanimiv razvoj.

Hrušiški škoromati Ste mislili, da je najstarejša omenjena maska na Slovenskem kurent? Še zdaleč ne! Že v 14. stol. se v Čedadu v Furlaniji v pustnem času omenja prepoved oblačenja v scaramatta, kar pomeni oblačiti se v nočnega stražarja. Poimenovanje in maska sta se ohranila v Brkinih, v jugozahodni Sloveniji. Škoromatija je preživela stoletja v več vaseh, med najpristnejše škoromate pa sodijo hrušiški.

Usodi ne moremo pobegniti Azri Bukić Širovnik – pisateljica, žena, mama in babica; svetovljanka, ki se ne boji iskreno spregovoriti o življenju in ljubezni v vseh njenih niansah. Iz njenih del in iz nje same sije strast – kar počne, je »polnokrvno.«. Tako kot opeva ena najlepših sevdalink staro pleme Azra, ki » za ljubav život gube i umiru, kada ljube«.

Druženje na ulicah in dvoriščih V Gorenjskem muzeju so vstopili v evropsko leto kulturne dediščine z razstavo En-ten-tentera. Šestnajst članov študijskega krožka Kranjčani, ki ga je od poletja 2016 vodila muzejska svetnica mag. Tatjana D. Eržen je proučevalo življenje kranjskih otrok od konca 19. do šestdesetih let 20. stoletja. Pripravili so razstavo predmetov, fotografij in spominov, ki so strnjeni v obširnem in slikovno pestrem katalogu. Razstava je do 28. februarja odprta v kranjski mestni hiši .

Juhe – zaklad zdravja Pri desetih letih sem zbolela za sklepno revmo in po zdravnikovem naročilu mi je mama kuhala močno juho iz stare domače kokoši. Tako juho sem srebala dan za dnem nekaj tednov. Zdravil tedaj ni bilo. Sloves, da so zdrave, se drži vseh juh – kostne, goveje, kokošje, ribje in tudi prežganke. Vendar se mora v njih kuhati vse, od kosti z mozgom, hrustanca, krempljev, kit, kurje kože in mesa, razen v prežganki.

ZDRAVJE NA KRATKO

Cepljenje prepreči raka na materničnem vratu Rak materničnega vratu je tretji najpogostejši rak pri ženskah (za rakom dojk in kožnim rakom). Po mnenju medicinske stroke pa bi ga lahko zanesljivo preprečili: z ustrezno zaščito pri spolnih odnosih, rednimi pregledi pri ginekologu oziroma udeležbo v presejalnem programu Zora in cepljenjem proti virusu HPV.

V podporo svojcem Demenca je ena najtežjih bolezni, saj traja dolga leta, bolnik se v tem času tudi osebnostno močno spremeni, svojci, ki skrbijo zanj, pa so pa so izpostavljeni hudim obremenitvam. Zato je ključno, da se že takoj po postavitvi diagnoze poučijo o bolezni in poiščejo strokovno pomoč. Prvi naslov je zagotovo Spominčica – Alzheimer Slovenija, Slovensko združenje za pomoč pri demenci.

Nasveti za dobro prebavo Veliko ljudi, predvsem starejših, se srečuje z neprijetnostmi kot so zaprtje, zgaga, hemoroidi, napenjanje in vetrovi … Pomagamo si lahko tudi sami, če upoštevamo naslednje nasvete. Dan začnemo s pitjem limoninega soka na tešče. Sok ene ali dveh limon zmešamo z 2,5 do 5 dcl mlačne izvirske vode ali vsaj filtrirane vode.

Razširjena družina je pomembna Družina niso le starša in otroci. Pomembna je tudi razširjena družina, ki povezuje stare starše, vnuke, sestre in brate, tete in strice, sestrične in bratrance ... V njej imajo svoje mesto tudi tisti, ki so nas že zapustili, ker so se odselili, se ločiliali umrli.

Razbijmo že enkrat stereotipe  Dr. Marija Tomšič je predavateljica na Fakulteti za zdravstvo in delovna terapevtka. Prepričana je, da je to najlepši poklic na svetu, ker znajo usposobiti ljudi, da postanejo v osnovnih življenjskih aktivnostih ponovno samostojni. Naj bodo to osebe po možganski kapi, starostniki ali pa ljudje po zlomu kolka ali gležnja. Šestnajst let je bila zaposlena v domu za starejše občane in se čuti čustveno zelo navezana na njih.

Neustrezna očala povečajo tveganje padca Težave zaradi starostne slabovidnosti (presbiopije) se začnejo pojavljati že med 40 in 45 letom starosti. Oftalmolog mag. Peter Golmajer, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana svetuje, da ob poslabšanju vida ali drugih težavah z očmi obiščemo očesnega zdravnika, ki bo preveril, ali nimamo kakšne resne očesne bolezni in določil pravilno dioptrijo na obeh očesih. Pregled je priporočljiv tudi, ker je dioptriji lahko pridružen še astigmatizem.

Živeti s celiakijo Celiakija je avtoimuna bolezen, ki je dedna. Bolezen zdravniki najpogosteje potrdijo že v zgodnjem otroštvu, v zadnjem času pa se pojavlja tudi pri mladostnikih in odraslih, celo v pozni starosti, izzove pa jo močan stres, težja operacija, porod, virusna infekcija.

Razgibavanje s palicami Razgibavanje s palicami je primerno za vsakogar, v katerem koli letnem času in kjerkoli. Palice naravnajte na ustrezno višino, da vam bodo v oporo in pomoč. Previsoke lahko povečajo napetost v ramenih, prenizke pa preprečijo iztegnitev tako rok in hrbtenice ob poravnavi.

V očesu se zrcali tudi naše telo »Oko ni samo ogledalo duše, temveč tudi zrcalo telesa« (Ignac Pekszeli). Naša šarenica je namreč kot odprta knjiga, v kateri je zapisano skoraj vse, kar smo doživeli v povezavi z zdravjem, kar smo podedovali po prednikih, pa tudi bolezni, ki se nam lahko pojavijo.

Če ste srečni, ni pomembno, kaj si mislijo drugi! Sanela Banović, dr. med., mlada zdravnica gastroenterološkega oddelka UKC Ljubljana, meni, da je skrb za lastno zdravje v glavah ljudi še vedno vrednotena kot luksuz. Sebe moramo imeti radi, saj imamo šele potem lahko radi tudi druge. Veliko bolj kot materialne dobrine nas lahko osrečijo drobne pozornosti, oddih, doživetja ..., ki jih namenimo sami sebi. Moramo se naučiti sprostiti, ko naše telo to zahteva. To je biblija dobrega zdravja in počutja. Zelo preprosto je.

Kalčki so vir zdravja Po prebiranju tujih vrtnarski revij in vrtnarskih forumov opažam, da tudi drugi vrtoljubci komaj čakate, da bi posejali prva semena. Za nekatere setve je še vedno prezgodaj in preden okenske police zapolnimo z zelenjavnimi sadikami, lahko na njih vzgojimo kalčke.

Saj stari učimo mlade

Po Jurčičevi poti v deželo desetega brata Prvo soboto v marcu, letos bo to 3. marca, se pohodniki podajo na tradicionalni Pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave, po poti, po kateri je mladi Josip Jurčič hodil v osnovno šolo. Pohod, ki ga pripravlja Planinsko društvo Polž Višnja Gora je letos že 25, zasnovali pa so ga ob 150. obletnici pisateljevega rojstva.

Mehke, udobne in očarljive Živahna kombinacija barv, topli materiali, domiselni vzorci in prisrčni motivi pižam, so razlog, da teh oblačil ne bi imeli le za v posteljo.

Čas je za sejance Od sredine februarja do začetka marca, ko so vremenske razmere spremenljive, noči pa so še hladne, je pravi čas, da načrtujemo prve zasaditve in se pripravimo na setev vrtnin in dišavnic. Sadike vzgojimo v zavarovanem prostoru, od koder jih pozneje presadimo na prosto.

Arhitektura naj upošteva človeka 29.januarja je Stanko Kristl dopolnil 96 let, pa se ne prepušča lepi mirni starosti. Še vedno dela, razmišlja, snuje novosti, tako kot je to počel v vsem življenju. Arhitekta, profesorja, raziskovalca, inovatorja, humanista, akademika ter nenehnega kritika in sooblikovalca vsakdana uvrščamo med najvidnejše slovenske arhitekte. Njegova dela so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost. In tako je še danes. Veliko jih poznate tudi vi, vstopate vanje (bolnišnice, šole vrtce), živite v njih ali hodite mimo (tudi spomenikov), se morda začudite nad njimi, ker so drugačna, predvsem zato, ker ni v njihovem snovanju nikdar pozabil na človeka. Nenehno si je namreč zastavljal vprašanje: kaj je arhitektura v odnosu do človeka? Kaj vse je ustvaril, lahko spoznavate na razstavi Stanko Krist, arhitekt. Humanost in prostor v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na fužinskem gradu v Ljubljani, nekaj okruškov iz njegovega bogatega in zanimivega življenja pa je povedal za bralce

Gremo v maškare Zakaj se ne bi pridružili pustnemu rajanju in vsaj za kratek čas pozabili na skrbi? Z nekaj truda se lahko hitro spremenimo v prikupno maškaro:v nežnega metulja ali razposajenega klovna.

Stopnice in varnost Kateri del stanovanja se vam zdi za starejšo osebo najnevarnejši? Verjetno bi bila na prvem mestu kopalnica in stopnice. Stopnice nas pričakajo že na poti do stanovanja, v klet, v mestu, kjer koli, v stanovanjski hiši se spopadamo z njimi vsak dan. Ozka in visoka vrstna hiša ima eno samo visoko stopnišče, po katerem večkrat na dan hitimo po raznih opravilih. Z leti nam postaja neskončno hitenje po stopnicah odveč, s težavo se vzpenjamo. Zaradi česa so stopnice lahko nevarne in kaj lahko storimo sami, da se po nepotrebnem ne izpostavljamo nevarnostnim?

Najboljše sorte sibirskih borovnic Sibirska borovnica ali majska jagoda je vrtičkarjem dobro poznana zdravilna sadna vrsta. Obiramo jo kot prvi sadež meseca maja in junija. Predstavljam vam najboljše sorte sibirskih borovnic, ki vas bodo razveselile s slajšimi in večjimi plodovi.

Azijsko mesto mačk Kuching je prestolnica največje malezijske zvezne države Saravak, ki leži na severozahodu otoka Borneo. V slikovitem mestu živi kakšnih 325 tisoč ljudi, malo pa je mest v Maleziji s tako pestro, razgibano in celo romantično zgodovino. Domačini so ponosni na kraj, kjer živijo in radi pozdravljajo obiskovalce z vsega sveta, saj jim imajo kaj pokazati in ponuditi. Kuching je v prevodu mesto mačk, in mačke, takšne in drugačne, žive ali ustvarjene s pomočjo umetniških rok, srečujete povsod.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Plačilo dohodnine iz oddajanja premoženja Bralčeva žena je z ELES-om sklenila pogodbo o služnosti na parceli za daljnovod, za to ji je ELES nakazal določeno vsoto in ob tem navedel znesek “akontacija dohodnine”. Zanima jo ali in v kolikšnem procentu so upokojenci ob teh nadomestilih upravičeni do povračila plačane dohodnine. ( Podobno sam opravljam storitve kot poravnalec za ODT in je prav tako določen procent nakazan kot dohodnina.)

Zbral je Fante s Praprotna »Pojem že od mladih nog, dobrih 61 let, Začeli smo leta 1956, ko nas je mladince, stare od 16 do 18 let, zbral naš pevovodja Franc Potočnik in smo prvič nastopili na proslavi ob koncu šolskega leta. Devet nas je bilo v tem mladinskem pevskem zborčku,« se spominja mladostnih pevskih časov Andrej Bergant, ki ga vsi poznamo predvsem po njegovem izjemno uspešnem petju v skupini Fantje s Praprotna.

Kultura

Cankar kot navdih in kamen spotike Vrhnika, Ljubljana, Dunaj, Sarajevo – večina Slovencev ve, da so to Cankarjeva mesta. Precej manj pa, da je njegovo izročilo živo vpeto v življenje Kočevcev danes in nekoč.Ivan Cankar (1876-1918) sicer nikoli ni živel v Kočevju, a njegovo delo je to mesto izredno močno zaznamovalo.

V Fiesi je jezero namesto opekarne Zaliv ob Slovenski obali večina pozna zaradi plaže in nekdanjih počitniških domov že davno propadlih podjetij. Mnogi so zamenjali lastnika, enako kot oba hotela v zalivu, ki še vedno zaznamujeta vsak svoj konec obale. Naziv kraja izvira iz italijanskega imena ali pridevnika fiesso, kar pomeni zavit, upognjen. Kot je zapisano v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen, je s tem verjetno mišljen zaliv v Fjesi, kot so zaselek tudi zapisovali.

Pridite na srečanje Vzajemnosti na Lošinj!

Banjaluka in Jajce

NA KNJIŽNI POLICI

SLIKARKA

DRUŽENJE FEBRUAR

Z rastjo več denarja tudi za upokojence  Po letih krize se krepi tudi pokojninska blagajna. Generalni direktor Marijan Papež, ki je lani nastopil četrti mandat vodenja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pravi, da v tako dobri kondiciji še ni bila od leta 1996. Več kot 75 odstotkov prihodkov je bilo lani zbranih s prispevki, delež iz proračuna pa je bil že drugo leto zapored pod milijardo evrov.

NOVICE OD VSEPOVSOD

Spoštovanje pacientovega časa  Novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov, ki sta začela veljati 21. januarja, prinašata kar nekaj novosti tako za paciente kot tudi za izvajalce zdravstvenih storitev. Dobro jih je poznati, da ne bo kasneje prihajalo do nesporazumov.

Za kruh in vodo

Inženir podaljševanja življenja Angleški biogerontolog dr. Aubery de Grey je poznan kot najbolj glasen in optimističen predstavnik gibanja, ki si želi podaljšati življenje s pomočjo znanosti. Njegova je naslednja misel: »Desetletja smo moji kolegi in jaz raziskovali staranje kot prvo svetovno vojno: skoraj brezupen kompleks zgodovinske tragedije, o kateri lahko teoretiziramo in se prepiramo, ampak glede tega ne moremo storiti nič fundamentalnega.«

Upokojitev je pomembna življenjska prelomnica Ko se človeku približuje upokojitev, jo osvetljujejo velika pričakovanja, osenčena pa je tudi z bojaznimi. Komu se po desetih letih bolj uresničijo dobre želje in komu bolj strahovi? V prejšnji številki smo prikazali spoznanja o življenjskih prelomnicah, zlasti to, da je vsaka prelomnica križišče, ko se naša življenjska pot razcepi: ena od poti vodi v nov razvoj, druga v slabšo kakovost življenja, kakor pred prelomnico. Tudi po upokojitvi se nekaterim življenje obrne na bolje, drugim na slabše. Iščimo torej po raziskovalnih spoznanjih odgovore na to pomembno vprašanje.

SVET IN MI

Naše notranje življenje