Pestro poletje
Sogovornike smo spraševali, kako preživljajo poletne počitnice.
Pavel Jakopič, predsednik Gobarskega društva Gorje: »Moj najljubši konjiček je gobarjenje. Če le lahko, se vsak dan vsaj za kakšno uro odpravim v gozd. Vedno z veseljem pričakujem, kaj mi bo podarila mati narava. Zanimajo me nove vrste gob in vse tiste stare, ki se kot prave specialitete znajdejo na krožnikih. Nikakor pa ne gre le za gobarjenje. Zavedati se moramo, da smo v gozdu le gostje, da je to v prvi vrsti prostor za živalski in rastlinski svet. Spoštljivega odnosa do narave moramo učiti tudi mlade.«
Maja Uštinc, kmetovalka in namestnica kmetije, Beričevo: »Na svoji kmetiji obdelujemo 13 hektarov. Večinoma pridelujemo zelenjavo, žito le za kolobar. Delo prilagajamo potrebam rastlin in zakonitostim narave. Kljub temu si z možem vsako leto vzameva deset dni dopusta. Pred odhodom postoriva, kolikor največ je mogoče, saj v času najine odsotnosti skrb zanjo prevzame moževa mama. Vedno greva na morje, in to v drugi polovici avgusta. Dodobra izkoristiva te proste poletne dni, da si okrepiva moči za obilico jesenskega dela.«
Darja Bernik, upokojena specialna pedagoginja, Ljubljana: »Z možem imava tri vnuke, s katerimi poleti preživiva veliko časa. Velikokrat gremo v zdravilišča, najraje na Dobrno za dan, dva ali več. Še raje pa v hotel Delfin v Izoli, ki je namenjen upokojencem in otrokom. Najstarejši vnuk Lan se je tam naučil plavati, mlajši Zoja in Lili se pa še bosta. Kadar nismo v toplicah, se z vnuki namakamo v domačem bazenu na dvorišču. Z možem greva vsako poletje enkrat tudi v tujino, letos bova šla v Tunizijo.«
Branka Gombač, upokojenka, Sneberje pri Ljubljani: »Z možem rada obiskujeva kulturne prireditve, katerih ponudba je poleti v Ljubljani zelo pestra. Od Poletja v Stari Ljubljani do odličnih koncertov v atriju Mestnega muzeja kakor tudi v paviljonu na Kongresnem trgu in še kje. Izbirava med zabavno glasbo in džezom, klasična glasba v Križankah je predraga za najin žep. Včasih zaideva na ogled kakšnega dobrega filma, lahko je tudi slovenski. Pri gledaliških predstavah je vedno poudarek na kakovosti. Pri vseh teh dogodkih imava še vedno čas za vnuke.«
Janez Podjed, upokojeni profesor telovadbe, Logatec: »Poletja se veselim zaradi počitnic v gorah. Pot v gore je zame osebni preizkus zmogljivosti, krepitev kondicije in vzdržljivosti. Lepo je doživeti radost zmage, ko dosežem vrh. Pred planinsko kočo je občutek enkraten. Zavem se, kako majhen je človek v primerjavi z mogočnim skalovjem. Ko se zvečer vrnem domov, sploh nisem utrujen. V mišicah čutim le prijetno gomazenje in lahkotnost, da bi kar poletel.«
Roza Slak, dijakinja, Ljubljana: »Poleti bom prav gotovo veliko plavala. Nekoč sem trenirala plavanje in zaradi poškodb sklepov sem se zdaj k plavanju spet vrnila. Letos bom najverjetneje šla s prijatelji na Krk ali pa na Podpeško jezero. Kadar sem v Ljubljani, poleti najraje plavam na Koleziji, včasih grem tudi na Kodeljevo, ampak me tam moti prevelika gneča.«
Pavla Rapoša Tajnšek, upokojena visokošolska predavateljica, Kranj: »Poletno vročino preživljam v senci, žgočemu soncu se umaknem tudi v hlad zatemnjenega stanovanja. Vedno znova pa me zaboli pogled na gradbene in druge delavce na prostem, ki nezaščiteni delajo v najhujši sončni pripeki. Ali je strošek za ustrezna pokrivala, oblačila in zaščitno kremo za delodajalce res previsok? To, da delavcem ne priskrbijo niti pitne vode, pa je več kot sramotno!«
Zdenka Ferengja, upokojena diplomirana ekonomistka, Ljubljana: »Poletje večinoma preživim ob morju v počitniški prikolici in le občasno prihajam domov. V tem času hčerka poskrbi za zalivanje vrta. Da ni tako fizično naporno, smo uredili samodejno zalivanje: po zemlji smo napeljali cevi in jih povezali z elektronsko uro. Res pa me ob vrnitvi s počitnic pričaka veliko plevela.«
