Vaje ohranjajo bistre možgane
Ni prijetno, ko opazimo, da um ni več tako gibek in iskriv, kot je bil, ko smo bili mlajši. Toda če možgane redno negujemo z zmerno vadbo, lahko proces upočasnimo. Idealna vadba je reševanje zank in ugank, trenje miselnih orehov in različne družabne igre, pri katerih logično razmišljamo. Z njimi zmanjšujemo tudi verjetnost za razvoj demence in ustavljamo Alzheimerjevo bolezen v začetni fazi.
Uganke in logične igre so kognitivna (spoznavna) stimulacija, ki izboljšuje logično razmišljanje pa tudi spomin. Spomina namreč ne moremo primerjati s kamnito ploščo, v katero vklešemo podatke, nato pa jih veter časa počasi briše. Bolj je podoben mehki snovi, ki je gnetljiva kot glina. Če spominsko snov neprestano gnetemo z vajami za um, ostane bolj prožna, plastična in elastična. Umovadba je koristna v vseh obdobjih življenja, saj pomaga ostriti različne kognitivne funkcije možganov – od zmožnosti reševanja matematičnih nalog do kratkoročnega in dolgoročnega spomina. Spodbuja rast novih nevronov in njihovo ohranjanje v predelih možganov, ki so pomembni za ohranjanje spomina.
Mnogo starejših rešuje križanke, kar je odlična vaja, a dobro se je lotiti tudi drugih vaj, na primer sudokuja, zlaganja puzel (sestavljank), igranja iger s kartami in različnih družabnih iger. Bolj ko so dejavnosti različne, bolj so vsestransko koristne. Nekatere vaje spodbujajo sodelovanje leve in desne polovice možganov. Ko možganski polovici sodelujeta, se nam izboljša spomin, nova spoznanja se usidrajo globlje in tudi priklic iz spomina se izboljša. Druge vaje vplivajo na ustvarjalni in logični um.
Marsikatera družabna igra za bistre možgane je hkrati tudi vaja, ki krepi koordinacijo oči in rok. Ko jo igramo, se bolje povežemo z drugimi ljudmi, se razvedrimo, poveča se nam tudi samozavest. To je dobrodošlo, saj marsikdo v starejših letih občuti upad samozavesti, ko se zave svojih upadajočih moči. Družabne igre, pri katerih rešujemo logične naloge, so odlična priložnost za druženje. Še posebno prijetno in koristno je, če jih igrate z vnuki. Kaj bi se igrali? Lahko bi začeli z dobrimi starimi namiznimi igrami, ki ste se jih nekoč igrali s svojimi otroki – človek, ne jezi se, mlin, enka, monopoli ...
Lahko pa se lotite tudi skupnega sestavljanja puzel – sestavljank. Sestavljanke so po krivici prezrta umovadba za starejše, saj ob obračanju in ogledovanju koščkov poleg spomina (»Kam sem že odložil tisti košček, ki bi mi zdaj prišel prav?«) krepite tudi koordinacijo finomotoričnih gibov in koordinacijo vida in gibov. Ostrite si spomin in zmožnost osredotočenja.
Vnuke lahko povabite na reševanje katerega izmed zvezkov »nalog za bistre otroke«, ki jih kupite v knjigarni in so na voljo za različne starostne skupine. Ne bodite presenečeni, če sprva ne boste znali rešiti niti tistih za najmlajše otroke. Tudi reševanja logičnih nalog se je treba naučiti, saj zahtevajo drugačno razmišljanje. Ko ga boste usvojili, bo reševanje steklo. Zvezki otroških nalog so pravzaprav idealni za začetnike umovadbe v starejših letih, saj težavnost nalog napreduje postopoma, naloge so kakovostne in premišljeno izbrane tako, da so resnično vsestranske in vas vodijo od enega načina razmišljanja do drugega.* Na voljo pa so tudi knjige nalog, ki so izbrane posebej za starejše.**
Morda boste sprva presenečeni nad samim seboj, kako močan občutek zadovoljstva vas je preplavil, ko ste strli posebno trd miselni oreh. To se zgodi, ker se v možganih tedaj sprosti dopamin, naravna kemična nagrada za opravljen trud. Zaradi dopamina občutimo zadovoljstvo, ki ga lahko primerjamo z občutki planinca, ki pripleza na vrh gore in uživa v trenutku, ki je kombinacija zmagoslavja, sprostitve po naporu in užitka v čudovitem razgledu. Vsi potrebujemo čim več takih pozitivnih doživetij, da je življenje lepše.
Kje najdemo koristne vaje:
* Nataša Bucik idr.: Miselne igrarije: Miselne naloge za bistroumne. Ljubljana: MK, 2017.
* Gareth Moore: Mensa za otroke. Ljubljana: MK, 2017.
** Vojko Kavčič: Umovadba za bistre možgane v poznih letih. Dob pri Domžalah: Miš založba, 2015.
