Zaprisežena Barjanka

Zgodbe | maj '19

Alojzija Strle, štiriinšestdesetletna sveža upokojenka, Ljuba, kot jo poznajo njeni bližnji in krajani, je vse življenje tesno povezana z Ljubljanskim barjem. Barjani so bili že njeni predniki. Živeli so na Ižanski cesti in nato v Črni vasi, kjer živi s svojo družino.

»Zaljubljena sem v Barje. Vse imam rada, ljudi, živali, rastline, pokrajino, vonj te naše črne zemlje, vse, prav vse. Člani Turističnega društva Barje ga želimo zaščititi in v sodelovanju s Turizmom Ljubljana in Krajinskim parkom Ljubljansko barje izvajamo projekte, kot sta Učna pot po Barju in Otroške barjanske žabarije za otroke vseh starosti, organiziramo čistilno akcijo, Jesensko tržnico in Srečanje pod smrek'co, na katerih se srečajo domačini, Barjani.«

Naj spomnimo, da je Ljubljansko barje zemljepisno ime za območje med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico. Barje z veliko začetnico je skupno poimenovanje za območje Črne vasi, Hauptmanice, Lipe, Ilovice in Ižanske ceste. Meri pa 163 kvadratnih metrov.

Ljuba Strle je končala študij na ljubljanski ekonomski fakulteti in opravila še magisterij. Zaposlena je bila pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer je opravljala različne vodstvene funkcije. Bila je med prvimi v Sloveniji, ki je pridobila strokovni naziv državni notranji revizor. »Skupaj z drugimi strokovnjaki na tem področju sem sodelovala pri začetku vzpostavljanja sistema notranjega nadzora v javnih zdravstvenih zavodih, torej bolnišnicah in zdravstvenih domovih, kar ocenjujem kot pomemben dosežek,« pravi Alojzija Strle. Bila je tudi članica Društva ekonomistov v zdravstvu, ena od ustanovnih članov odbora za ohranitev javnega zdravja – ZaNas in občasna predavateljica na ljubljanski ekonomski fakulteti. Po upokojitvi še vedno sodeluje v organih republiškega sindikata zdravstva.

V dobro ljudi in okolja

Ker se zaveda, da se je treba dejavno vključiti v življenje okolja, kjer človek živi, je kandidirala za članico mestnega sveta Mestne občine Ljubljana in sveta Četrtne skupnosti Rudnik. Zavzemala se je za izboljšanje življenja in medgeneracijsko delovanje ter zaščito Barja in barjanskih živali, a žal ni bila izvoljena.»Z možem Marjanom sva tudi dolgoletna člana Kulturno-prosvetnega društva Barje. Spoznala sva se prav v društvu.« Zadružni dom z lepo veliko dvorano so takoj po vojni gradili domačini. Bil je središče dogajanja. Zaradi dolgoletnega nevzdrževanja je stavba postala nevarna in občina je pretežni del doma zaprla. Uporabnike pa je nameravala razseliti po vsej Ljubljani. Vodstva društev so se tej odločitvi uprla. »Imenovali so me za koordinatorico vseh prizadevanj, povezanih s pridobitvijo novih ustreznih prostorov. S premišljenim in načrtnim delom smo dosegli, da so vsa društva dobila prostore, tako rekoč čez cesto, v stari barjanski šoli.«

Skoraj deset let je vodila Ženski pevski zbor Barje, v katerem so zbrane krajanke, ki želijo s petjem ohranjati slovensko narodno izročilo in bogatijo barjanski kulturni prostor. Večkrat so gostovale tudi na RTV Slovenija. Zbor pogosto razveseljuje stanovalce v domovih starejših. »Konec leta sem nehala voditi zbor, še vedno pa pojem.«

Z možem imata sina Gašperja, ki je strojni inženir, in hčer Urško, diplomirano sociologinjo. Sta ponosna babica in dedek Oskarja, Olivije in Julije. »Srečna sem, da smo tako zelo povezani. Veliko se družimo in pomagamo drug drugemu, ko je to potrebno.« Njen dan je vedno napolnjen. Kot pove njena družina, je tudi odlična kuharica, zelenjavo pa pridela sama na vrtu. Rada jih razvaja z družinskimi kosili, ki so hkrati tudi odlična priložnost za druženje. »Uživam v sprehodih ali kolesarjenju po Barju. Pogosto si skupaj z vnučki ogledamo kotičke te enkratne pokrajine. Poseben užitek mi je tudi obisk naše hišice na Goričkem v Prekmurju. Tam imamo tudi balinišče. V mladosti sem aktivno nastopala na tekmovanjih v balinanju tako doma kot tudi v tujini. Zdaj pa rada zaigram partijo balinanja s svojimi prijatelji,« še pove Ljuba Strle.

Neda Luznar, fotografiji: arhiv Alojzije Strle