Št. 5, maj 2019

  • Premagajmo strah

    maj '19

    Ali vas je kdaj strah? Le koga ni? Čeprav nas izkušnje učijo, da ima strah samo velike oči, znotraj je votel, okrog ga pa nič ni, večkrat vpliva na naše življenje bolj, kot bi bilo potrebno. Otroci mislijo, da starejših ni strah, zato si želijo čim prej odrasti. Vendar nas nikoli v življenju ne zapusti. Strah je osnovni človekov mehanizem za preživetje, ki je v nas že od davnine. Težava je, da se ne odzovemo s strahom samo na dejanske nevarnosti, ampak tudi na pričakovane in namišljene težave. Strah se pogosto nanaša na prihodnje dogodke; strah nas je pred odločitvami, pred izgubo bližnjih ljudi, imetja, zdravja … Toda če straha ne obvladamo, bo on obvladal nas. Če smo prestrašeni in pred sabo vidimo le kup bojazni, nas bo to hromilo in povzročalo trpljenje, zaradi tega lahko tudi zbolimo. Zato je tako pomembno, da ne dovolimo, da nas ima v oblasti. Veliko je namišljenega strahu, ki nas prav tako hromi in jemlje moč, zato začnimo živeti bolj pogumno in pozitivno.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc Bralec je prišel v spor s sosedom glede poteka meje med parcelama. Sosednjo hišo je kupil nov lastnik ter začel z urejanjem meja. Geometer je povedal, da po katastru meja poteka tako, da je bralčeva ograja postavljena čez mejo parcele na sosedovo zemljišče. Sosed sedaj zahteva, da bralec ograjo podre in mu vrne zemljišče. Bralec pa se ne strinja niti s tem, kako geometer navaja, da poteka meja, niti s tem, da bi ograjo podrl, saj sta ograjo gradila skupaj s prejšnjim lastnikom, da bi razmejila parceli; in v vseh desetletjih ni bila nikoli sporna.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec PRERAZPOREDITEV ALI ODPOVED

Za drugačen način usklajevanja Po nedavni uskladitvi pokojnin so se v javnosti znova pojavile tudi nekatere pisno in ustno izrečene kritične pripombe o njeni sedanji izvedbe. V preteklosti je takih bilo mnogo več, verjetno tudi zato, ker so bile uskladitev pogostejše. Med njimi prevladujejo menja, da obstoječe pravilo, po katerem se vsem upravičencem pokojnine zvišajo v enakih odstotkih, nikakor ni pravično. Na tak način namreč prejemniki višjih pokojnin prejmejo višje zneske povečanj kot tisti z nižjimi pokojninami. To naj bi bilo krivično, za nekatere pa celo protiustavno.

Dnevi medgeneracijskega sožitja vabijo Zveza društev upokojencev Slovenije po 18 letih ne bo sodelovala na jesenskem Festivalu za tretje življenjsko obdobje, pač pa bo sredi maja prvič pripravila prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve, ob podpori ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

O spremembah pokojninske in invalidske zakonodaje Kaj prinaša najnovejši predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je članom sveta Zpiz na zadnji seji predstavil Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poudaril je, da načrtovane spremembe izhajajo iz koalicijskega sporazuma, da ne gre za reformo, saj predlogi niso konkretizacija idej in rešitev, ki jih zajema bela knjiga. Zadnja pokojninska reforma namreč daje pozitivne učinke, je pa treba sistem sproti prilagajati družbeni razmeram in demografskim spremembam.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

 Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

O dokupu pokojninske dobe Ob predlogih za spremembo zakonodaje s področja pokojninskega zavarovanja je civilna iniciativa »Dokup dobe« opozorila, da je po njihovem mnenju prišlo do neenake in diskriminatorne obravnave zavarovancev, ki so po prej veljavnih predpisih dokupili pokojninsko dobo. Hkrati zatrjujejo, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljen 1. januarja 2013 (ZPIZ-2), zavarovancem, ki še niso izpolnili pogojev za starostno pokojnino po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012 (ZPIZ-1), pravico do dokupljene dobe odvzel. Pri tem pa zavarovancem niso bili vrnjeni prispevki, plačani za dokupljeno pokojninsko dobo.

Hiša, v kateri najdejo zavetje stare igrače Pred skoraj dvajsetimi leti, ko je še delala kot vzgojiteljica, si je Dragica Markun iz Šenčurja pri Kranju zaželela, da bi v roke dobila punčko, s kakršno se je igrala kot otrok. Začelo se je iskanje. Zaželene punčke ni dobila, je za začela zbirati stare igrače in tako je nastal muzej igrač.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

 Zaprisežena Barjanka Alojzija Strle, štiriinšestdesetletna sveža upokojenka, Ljuba kot jo poznajo njeni bližnji in sokrajani, je vse življenje tesno povezana z Ljubljanskim barjem. Barjani so bili že njeni predniki. Živeli so na Ižanski cesti in nato v Črni vasi, kjer živi s svojo družino.

Štirje trebijski grunti so se obdržali skozi stoletja Razloženo naselje z gručastim jedrom nad izlivom potoka Trebišnika v reko Poljansko Soro leži v Poljanski dolini med Gorenjo vasjo in Žirmi, v zatišni dolini pod hribom Planina in gričem Ločile. Pri Trebiji se regionalna cesta razcepi v dva kraka: eden se ob Sori nadaljuje v Zgornjo Poljansko dolino, drugi pa se ob Hobovščici vzpne na preval Kladje in spusti v Cerkno. Hkrati je v vasi tudi odcep stranske ceste v Staro Oselico z župnijsko cerkvijo sv. Pavla iz 17. stoletja. Razgledniška fotografija, ki je nastala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, prikazuje središče naselja, v katerem so poleg šole ob desnem robu in novozgrajenega Doma pod Planino prevladovale štiri velike kmetije (grunti): Županova, Jelarjeva, Andrejčeva in Bizjakova. S slednje je doma naš tokratni sogovornik, upokojeni univ. dipl. inž. agronomije in dolgoletni direktor Semenarne Ljubljana, 78-letni Franc Ušeničnik.

Turizem po meri ljudi in narave Jože Kašca iz vasi Soča si je od nekdaj želel imeti svojo gostilno, a mu tega ni uspelo realizirati. Je pa željo vsaj delno uresničil pri svojih 65-ih letih tako, da je postavil kamp. Njegovo delo uspešno nadaljuje vnuk Peter Della Bianca, ki je s svojo inovativnostjo in odgovornim odnosom do narave nadgradil dedove ideje, kamp razširil in ga moderniziral.

Pod zastavo sv. Florijana Slovenski gasilci leto 2019 imenujejo leto jubilejev, saj praznujejo 50-letnico Slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki, 70-letnico ustanovitve Gasilske zveze Slovenije in 150-letnico slovenskega prostovoljnega gasilstva.

Delo v domu starejših je poslanstvo Na prosto mesto v enem od slovenskih domov starejših čaka več kot 22 300 ljudi, kar okoli 8300 bi jih mesto v njem takoj potrebovalo. Na prosto mesto v Centru starejših Cerknica denimo čaka 298starejših.

Prostovoljec že 70 let Janez Meglič, častni občan občine Žalec, nedvomno sodi med prostovoljce z najdaljšim stažem v Sloveniji. Za sabo ima namreč kar 70 let prostovoljstva in je pri skoraj 87 letih še vedno aktiven na različnihpodročjih.

Zakaj se težko znebimo glivic? So vaši nohti na nogi rumeni, odebeljeni, na vogalih celo odlomljeni, se del nohta že dviga? Vas srbi med prsti in se soočate z neprijetnim vonjem? Vse to so znaki, da imate glivice. Ne dovolite, da majhen problem postane resna grožnja vašemu telesu.Glivice morate začeti uničevati takoj, ko jih opazite.

ZDRAVJE NA KRATKO

Inkontinenca pri moških Če je inkontinenca predvsem pri starejših ženskah pogosta težava, lahko rečemo, da je pri moških bistveno manjša. Razmerje je približno 1:2. Poleg pogostosti je med moškimi in ženskami razlika tudi v pojavnosti različnih vrst uhajanja urina. Pri moških je bistveno manj stresne urinske inkontinence, pa tudi pri sindromu prekomerne aktivnosti sečnega mehurja, ki se sicer pri ženskah in moških pojavlja v približno enakem številu, je uhajanja urina (urgentna inkontinenca) manj.

Klopi so že na delu Vsako leto komaj čakamo pomlad, ko narava ozeleni, dnevi so daljši in sonce toplejše. A hkrati je to čas, ko se prebudijo tudi klopi. Žal Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi.

Neprijetna vrtoglavica  Vrtoglavica je pogosta in zelo neprijetna nadloga, ki pa največkrat ne pomeni znaka resne bolezni. Strokovno jo imenujemo vertigo, gre pa za zmoten občutek, da se vrtimo v prostoru, da se nam majejo tla pod nogami, ali da se predmeti vrtijo okrog nas. Kar tretjina ljudi se v življenju kdaj sooči z njo, pogostost pa narašča s starostjo. Zelo pogosto jo zamenjujemo z omotico, ki pa ima popolnoma druge vzroke in v ospredju ni vrtenje ampak vse od zvonjenja v glavi, motnje vida, občutka nestabilnosti, v skrajni obliki celo občutka grozeče izgube zavesti.

Zelišča – ščepec navdiha za dobre jedi Ko govorim o zeliščih, se vedno spomnim svoje mame. Bila je nadvse stvarna ženska in je v letih skromnosti v lonec dajala le najnujnejše. Oče je bil bolj umetniške narave, človek z absolutnim posluhom in je zelo rad prebiral tipke na harmoniki ... Rad se je prikradel do lonca in pokusil vsebino. „Sej je...,“ je rekel s premislekom, „ ma nej!“ Stopil je ven in okrog hiše utrgal kakšno zelišče. „Mat', to noter dej!“ je rekel. Očetove rož'ce so naredile jed popolno.

Zdravilna zelišča in holesterol Holesterol je maščobi podobna snov, ki naravno nastaja predvsem v jetrih, v telo pa ga vnašamo tudi s hrano živalskega izvora. Holesterol telo nujno potrebuje, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in sodeluje pri izdelavi nekaterih hormonov.

Žalujemo vsak po svoje Smrt bližnje osebe je eno najtežjih doživetij v življenju. Vsak izmed nas se na izgubo odziva drugače, odvisno od tega, kako pomemben nam je bil umrli.Četudi vsi strokovnjaki poudarjajo, da je žalovanje zelo osebno čustvo, ki ga vsakdo doživlja na svoj način, pa ostaja temeljna resnica, da so to trenutki, ko žalujoči ob sebi potrebuje podporo družinskih članov, sorodnikov, prijateljev …

Trden in varen korak z močnimi nogami  Pri pripravljanju tokratnega prispevka sem se spomnila slovenske športne legende Draga Ulage in njegovih člankov. Že več kot tri desetletja preverjam in nenehno pozitivno potrjujem vsebino tistega, ki je opisoval koristi hoje po stopnicah. Že takrat jo je kot izjemno učinkovito priporočal eden švicarskih kardiologov, ki ga je gospod Ulaga povzel in priporočil svojim bralcem.

Redni in uravnoteženi obroki
Za zdravje je pomembna uravnotežena prehrana, ki človeka krepi, z njo vzdržujemo primerno telesno maso in preprečujemo bolezni. Z zdravim prehranjevanjem lahko preprečimo bolezen, svoje zdravje pa ohranimo in okrepimo. Če se je bolezen že razvila, s pravilno prehrano pripomoremo k hitrejšemu okrevanju. Hrano moramo ustrezno prilagoditi tudi starostniku.

Pomladni zgornji deli oblačil

Zdrav življenjski slog je ključen Svetovna liga za hipertenzijo je leta 2005 določila 17. maj za Svetovni dan hipertenzije, katerega namen je ozaveščanje ljudi o krvnem tlaku ter pomenu zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju in zdravljenju zvišanega krvnega tlaka.

Fermentiranje v domači kuhinji Hrano konzerviramo na različne načine: posušimo, zamrznemo, vložimo v sol, olje, kis ali sladkor in večino od tega pasteriziramo. Lahko pa pozabimo na štedilnik in na pomoč pokličemo koristne bakterije. Pripravila sem dva preprosta recepta za prvi stik s fermentiranjem za domačo rabo, ki naj vam služita kot osnova številnim naslednjim. Postopek ni nikakršna novotarija, človek fermentira hrano že stoletja.

Nega kože na soncu Nič ni lepšega kot sončen dan. Sončna svetloba izboljša razpoloženje in koristi zdravju, saj nas oskrbi z vitaminom D. Ko pa je sonca preveč, je treba kožo pred njim zaščititi.

Za okrepitev organizma in tudi zdravljenje Adaptogeni in imunoregulatorji se nahajajo v določenih rastlinah ali kombinacijah teh; visoko jih ceni sibirska fitomedicina. Toda imamo jih tudi na naših tleh, saj so adaptogeni, ki so odlična podpora našemu imunskemu sistemu oziroma našemu organizmu sploh, še zlasti limone, smrekovi vršički in trpotec.

Mesto belih noči  Piše se leto 1702. Bregovi lene reke Neve so eno samo gradbišče. Na močvirnem Zajčjem otoku mrgoli mrčesa po prvi pomladni odjugi. V mogočni brunarici je živahno, na veliki leseni mizi se razprostirajo plahte, papirnati načrti mojstra iz Italije, nad njimi pa se sklanjata Bartolomeo Francesco Rastrelli, italijanski arhitekt, in njegovo veličastvo Peter I. Veliki. Ta snuje postaviti morsko okno v svet materi Rusiji, po vzgledu renesančnih mest tedanje Evrope. Tu je danes Petropavlovska trdnjava, kjer stoji katedrala z najvišjim pravoslavnim zvonikom na svetu in kjer so pokopani vsi ruski carji. Od tu vsak dan salve iz dvanajstih topov naznanijo opoldne.

Po poti vojaške zgodovine Park vojaške zgodovine Pivka se lahko pohvali z enim najbolj zanimivih muzejev v državi, v maju pa pripravljajo tudi voden pohod po tamkajšnji krožni poti vojaške zgodovine.

Ustvarjanje bližine in zaupanja  Vnuku skuhamo najljubšo jed, kupimo mu darilo za rojstni dan, varujemo ga, vodimo na dejavnosti... Zanj storimo marsikaj. Ampak še veliko pomembnejše kot oprijemljive koristi je, da znamo z njim ustvariti bližino in zaupanje. Brez bližine je vse drugo kot jed brez soli.

Začel kot urar, zdaj pa je že pol stoletja glasbenik Začetek glasbene poti Darka Atelška sega tja v čase po letu 1965, ko je na klarinet igral v ljubljanski poštarski godbi na pihala, igrali so na koncertih pa na pogrebih na Žalah in za 1. maj. Preživljal pa se je tudi s poučevanjem. Kmalu ga je zamikala še klavirska harmonika in tako se je pridružil ansamblu Veseli Drenovci. Bil je to kvintet in pevski kvartet, saj jih je stalo na odru kar devet!

Polnovredna in uravnotežena prehrana  Odločitev o izbiri hrane in načinu prehranjevanja domačega psa ali mačke ni enostavna, zato je priporočljivo, da ji lastniki posvetijo veliko pozornosti. Izbira hrane je odvisna od starosti, zdravstvenega stanja in aktivnosti živali, ne nazadnje pa igra pomembno vlogo pri izbiri tudi cena.

Legendarni modni fotograf in njegove muze Redko srečamo človeka, ki je več desetletij na videz isti. Prav tak je legendarni fotograf Stane Jerko, ki je prepoznal najlepše Slovenke in jim utrl pot v svet manekenstva. Pokončne drže, bistrega duha, prijatelji ga opisujejo kot vedrega, energičnega in iskrivega človeka, ki je znal ujeti skozi fotografski objektiv 'nekaj več'. Specializiral se je za modno fotografijo, ki jo je skozi čas izpopolnil do vrhuncev. Za svoj več kot polstoletni opus je prejel številna priznanja, morda najpomembnejše pa je, da lahko pri osemdesetih reče: »Življenje je bilo v moje primeru lepo.«

Naravne rešitve proti bramorju na vrtu Bramorja v vrtu se lahko znebimo na več načinov. Lovimo ga v kozarce napolnjen z vodo, hlevski gnoj, gnezda polivamo z vodo, motimo ga z okopavanjem in zelišči. Učinkovito je tudi varstvo z entomopatogenimi ogorčicami, ki jih zmešamo z vodo in zalijemo. Med pticami ga lovijo predvsem škorci. Teknejo tudi ježu, krtu in ostalim naravnim sovražnikom.

Stiška železnodobna kneginja Na Cvingerju nad Virom pri Stični je bila v železni dobi največja utrjena naselbina ali gradišče na ozemlju Slovenije. Več kot 2 kilometra dolgo, 3 metra široko in vsaj 4 metre visoko obzidje je ograjevalo skoraj 20 hektarjev veliko površino. Obzidje so v celotnem obsegu zgradili naenkrat že na začetku poselitve, v 8. stoletju pr. n. št. in ga do zatona naselbine v 1. stoletju pr. n. št. večkrat obnavljali in dograjevali.

V Rovtarsko hribovje Iz Gorenje vasi v Poljanski dolini pelje na Vrh Sv. Treh kraljev (884 m), ki je najvišji vrh Rovtarskega hribovja, najbližja cesta preko Todraža, Lučin, Golega vrha in Smrečja. Na Vrhu je ob cerkvi obsežno parkirišče, nemara največje parkirišče – celo tlakovano – med Škofjo Loko, Vrhniko, Žirmi in Idrijo. Čez Horjul in Smrečje se na lahko pripeljete na Vrh pride tudi z ljubljanske strani. Koliko Slovenije je tu na ogled!

KULTURA NA KRATKO

 Pohodniški kotiček

Viseče in košato Cvetlične posode in korita so že posajene in krasijo okna in balkone. Vedno pa še se najde kje kakšna prazna obešanka, ki kar kliče, da bi v njo posadili nekaj rastlin. Če kupujemo že posajene košare, ki ob koncu sezone, ko cvetje odmre ostanejo, se nam lahko z leti nabere kar veliko posod, ki jih je škoda zavreči. Z malo ustvarjalne žilice lahko mini vrtiček ustvarimo sami.

Zeleno sprošča

Varna kopalnica Ko pomislimo na varnost v kopalnici, najprej pomislimo na običajne nevarnosti, pred katerimi so nas svarili vse življenje; da voda in elektrika ne sodita skupaj in da je nevarno stati na mokrih tleh, ko uporabljamo električne naprave, da imamo staro infra grelno pečko ali kalorifer, kjer ju lahko doseže voda in vlaga. Vemo tudi, da blizu pipe ni dobro imeti vtičnice, saj tudi tako lahko pride do smrtonosnega električnega udara. Pa smo se že pomislili, kakšne nevarnosti nam pretijo v kopalnici poleg prej naštetih?

Več vredno kot vsak denar

Orlovo gnezdo in Kraljevo jezero

Nov problem s polži? Spet prihaja čas, ko se bomo morali spopasti z invazijami polžev v našem vrtu. Seveda je veliko odvisno od vremena. Odločiti pa se moramo, ali bomo reševali pridelek na vrtu z naravnimi pristopiali s pomočjo kemije ...

Še malo, pa se vidimo v Trogirju 

DRUŽENJE MAJ

Zdravega pitja ni! V Sloveniji prevladuje mokra kultura, to pomeni, da se pije alkohol ob vsaki priložnosti.Zato ne preseneča dejstvo, da spadamo med države, ki imajo visoko porabo alkohola na število prebivalcev. Problem nastane, ker se mnogi ne znajo pri tem ustaviti, vsak deseti že namreč pije čezmerno, pravi Štefan Lepoša, predsednik Društva Abstinent.

Do kdaj bodo upokojenci še tako potrpežljivi? Ko je bil po osamosvojitvi ustanovljen sindikat upokojencev, so se mnogi začudili. Zdaj, skoraj trideset let pozneje, se je to izkazalo za daljnovidno. Pravočasno so se zavedeli, da se bo treba bojevati proti zmanjševanju pravic starejših. Danes je pretežni del upokojencev – slaba tretjina prebivalstva – v marsičem odrinjena, celo diskriminirana populacija.

 SVET IN MI

Prelomne volitve

NOVICE

Probleme starejših je treba reševati celovito Ko govorimo o položaju starejših, nas ne zanimajo le medicinski oziroma zdravstveni pokazatelji, temveč tudi njihov gmotni in socialni položaj. Slednji pa je močno povezan s pojmom izključenosti.

Vključevanje starejših v elektronske e-storitve Medtem ko se v elektronsko razvitem svetu intenzivno pripravljajo na širok obseg umetne inteligence, ki prevzema delo in odločitve na mnogih doslej nepredstavljivih področjih, se pri nas ubadamo z vključevanjem starejše generacije v e-storitve. Mladim je jasno, da se položnic ne hodi plačevati na pošto ali v banko, ampak vse opravijo s telefonom, je pri nas težko prepričati upokojenko o prednostih naročanja prehrambenih in čistilnih artiklov na dom prek internetnih strani, ki jih imajo vse večje trgovine. Toda, vedno so izjeme in vedno se najde nekdo, ki odpre pot in je prvi, ki orje ledino.

Skupaj je lažje biti sam Različne skupnostne oblike bivanja starejših oseb so v tujini znane že desetletja, pri nas pa si počasi, a vztrajno utirajo pot. Predstavljamo tri primere stanovanjskih skupnosti, ki dobro delujejo. Objekti so v lasti občine oziroma mesta, z njimi pa upravljajo neprofitne organizacije, zavodi ali zadruge.

Staramo se z odraslimi otroki V rubriki Staranje v Sloveniji si zadnje mesece ogledujemo podatke o staranju v družini. S kom živimo prebivalci Slovenije, ki smo stari nad 50 let, kako z njimi shajamo, kaj pri družinskem sožitju potrebujemo, kaj zmoremo, kaj hočemo? Prejšnji mesec smo se mudili ob dejstvu, da se jih največ stara z zakoncem. Za starost ni boljše naložbe, kakor učenje lepšega partnerskega odnosa. Za to so danes boljše možnosti, kakor so bile kdajkoli doslej. Obetavna priložnost! Danes poglejmo podatke o staranju z odraslimi otroki. Tudi ti kažejo isto smer – učenje lepših odnosov je najširša pot v lepše staranje.

Skrb za starejše pri sosedih Dunaj slovi kot mesto, ki nudi meščanom dobre pogoje za življenje. Skoraj dve tretjini stanovanj je najemniških, ki jih mesto nudi po za najemnike primerni ceni. Javni prevoz je ugoden in cenovno dostopen. Njihova socialna politika zajema vse skupine prebivalstva. Posebno skrb namenjajo starejšim meščanom.

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media