SVET IN MI

nov. '19

Pot nazaj v mladost

Paul Hynek je ime, ki bo zapisano v zgodovino, kajti ta 57-letni moški je prvi na svetu, ki so mu radikalno podaljšali življenje: njegovo biološko uro so potisnili krepko nazaj.

Raziskovalci so s tem poskusom prvič zares dokazali, da je mogoče obrniti tok življenja nazaj – v mladost.

Devet odraslih zdravih prostovoljcev je pristalo na poskus ekipe raziskovalcev z Univerze Stanford, ki so jim napovedali spremembo fizičnega počutja, po domače pomladitev. Cilj spremembe naj bi dosegli tako, da bi vrnili timus – priželjc na velikost, kakršno ima moški pri 30 letih.

Čeprav v tej zgodbi ni še vse dorečeno, se je vest o rezultatu poskusa kot blisk razširila po znanstvenem tisku, večinoma pod naslovi o prvem namigu, da je mogoče premakniti biološko starost človeka nazaj, pa tudi o tem, da je mogoče z zdravili pomladiti človekovo biološko starost.

Prostovoljci so leto dni pridno jemali tri običajna zdravila: rasni hormon in dve zdravili za diabetike. 

V letu dni se je njihova starost pomaknila povprečno za 2,5 leta nazaj, merjeno v osebnih markerjih posameznikovega genoma. Tudi imunski sistem je pokazal očitne znake pomladitve pri vsakem od devetih moških.

Rezultat je presenetil celo znanstvenike, ki so sodelovali pri poskusu, vendar za zdaj velja previdnost pri objavi preliminarnih rezultatov. Skupina, na kateri so poskus naredili, je majhna in ni imela v ozadju varovalke, poskusnega kontrolnega tima.

Steve Horvath z Univerze Kalifornija v Los Angelesu je ob tem povedal, da je pričakoval največ upočasnjenje biološke ure posameznika, ne pa kar vzvratnega učinka.

Kot napovedujejo, bo poskus korenito spremenil poglede na življenje človeka.

  • Timus je žleza, ki ji Slovenci pravimo priželjc, in je aktivna le do pubertete. V odraslosti se zelo zmanjša, a ne zakrni. Priželjc velja za glavni organ imunskega sistema, v njem zorijo limfociti, leži v prsnem košu tik za zgornjim delom prsnice, ne gre ga zamenjevati za ščitnico, ki leži tik nad priželjcem. Priželjc velja za eno najskrivnostnejših žlez, njegovo delovanje je pomembno za odpornost in zdravje, najbolj pa ga krepi uživanje vseh vrst sadja.
  • Steve Horvath je znanstvenik, raziskovalec, odkritelj metilacijskih procesov, ki v povezavi z DNK odločilno vplivajo na človekovo staranje.

Povzeto po https://www.weareageist.com

Atletika, radost življenja

Giuseppe Ottaviani ni mož, ki bi ga lahko primerjali s trenutnim starosto Slovencev Borisom Pahorjem. Ne samo zato, ker koraka »šele« v 104. leto starosti, ampak tudi zato, ker v mladosti nikoli ni bil športnik. S športom se je srečal šele v poznih letih življenja in še to iz obupa, ker je ostal brez žene in tudi brez otrok ali vnukov – se zgodi, da kak Italijan ostane tudi povsem brez družine, čeprav narod slovi po številnih družinah z mnogimi potomci, hkrati pa je v tistem času odšel v pokoj. Brez nje tudi delati ni več mogel in ni imel za kaj. Depresija v osamljenosti ga je skoraj premagala, a je medtem na nekem sprehodu zašel na športni stadion, kjer so se urili mladi mišičasti ljudje. Ottavianiju se je atletski šport zdel taka dejavnost, za katero mu ne bo treba kaj dosti odšteti. Preizkusil se je v vseh panogah, a se mu je najbolj priljubil skok v daljavo: mehki pristanek v mivki, pred tem pa svobodno letenje po zraku ... Pri 70 letih je postal pravi atletski zagrizenec in mojster v skoku v daljavo. Zaradi visoke starosti je zlahka pobiral zlate medalje. Ottaviani nikoli ni skakal posebno daleč, a vedno dlje kot konkurenti, ki jih je bilo ob njem vsako leto manj.

Letos je na atletskem prvenstvu v Jesolu blizu Benetk spet odnesel zlato medaljo, ker v njegovi starostni skupini (moški nad 100) ni bilo razen njega nikogar.

Najprej je skočil 0,64 metra, dolžino je potem še popravil v šestem in zadnjem dovoljenem poskusu na 0,65 metra.

»Atletika je čista radost. To je moje spoznanje in življenjsko vodilo, je pozneje povedal v intervjuju in se spomnil najčudovitejšega leta, ko je leta 2014 na evropskem dvoranskem atletskem prvenstvu osvojil kar deset zlatih medalj v svoji starostni kategoriji.

»Srečen sem, da sem še tukaj in se vsak dan lahko trudim doseči vsaj toliko kot prejšnji dan,« je odgovoril na novinarsko vprašanje, kaj mu pomeni telesna dejavnost na stadionu, kjer preživi večino dneva.

Povzeto po Sport.ilgazzettino.it

Pripravlja: Lada Zei


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media