Prostor za konjičke

Prosti čas | dec. '19

Za konjičke je najbolje imeti eno sobo čisto zase. A verjetno včasih v stanovanju nismo imeli dovolj prostora, da bi to lahko storili. Ko pa otroci odidejo, pridobimo prostor, ki ga lahko z nekaj truda preuredimo. V sobi bodo sicer morda rezervno ležišče ali raztegljiv kavč in po navadi še prepotrebne garderobne omare, a vseeno naj bo to prostor, namenjen dejavnostim, ki nas razveseljujejo in zapolnjujejo čas.

Garderobna omara naj bo čim manj vsiljivo umeščena v prostor, po možnosti z drsnimi vrati, da bo ostalo v sobi čim več prostora za večjo mizo. Za razne rokodelske dejavnosti običajno potrebujemo veliko delovno površino pa še kup globokih in plitvih predalov in polic za shranjevanje. Nekatere dejavnosti potrebujejo še kaj več, kot so orodje, pripomočke, morda na sredi sobe stoji slikarsko ali notno stojalo in glasbilo. Tudi glasba je namreč lahko prijeten konjiček, ko vzdržujemo in negujemo svoje glasbeno znanje. Igranje v posebnem prostoru, kjer se umirimo, je čisto nekaj drugega kot muziciranje v jedilnici ali dnevni sobi, ko moramo vsakokrat pospraviti glasbilo, stojalo, stol ali po jedilni mizi. Včasih nas ta postopek celo odvrne od tega, da bi si, čeprav za nekaj minut, vzeli čas zase in za svoj konjiček. 

Računalniški kotiček

Tudi poslušanje glasbe je lahko moteče za sostanovalce, če to počnemo v dnevni sobi, ki je združena z jedilnico in kuhinjo. V posebnem prostoru pa jakost in namestitev zvočnikov prilagodimo svojim željam. Če je le mogoče, naj računalniški kotiček ne bo v dnevni sobi niti v spalnici, saj s tem motimo partnerja ali pozabimo, da je čas za spanje. Računalniški kotiček je sicer lahko le miza, kjer sedimo na udobnem stolu in imamo dovolj vtičnic, dobro spletno povezavo, dovolj svetlobe in kakšen predal za račune in položnice. Verjetno s pomočjo računalnika plačujemo račune in komuniciramo po elektronski pošti ali drugače. Kadar vzdržujemo stike z glasovno pošto, je poseben ločen prostor še posebej primeren. To velja tudi, če smo občasno še delovno aktivni s pomočjo računalnika. Zbrano delo omogoča le delovna soba, ki je umaknjena od bivalnih prostorov.

Za konjičke, kot so izdelava modelčkov in mini maket, sta pomembni velika delovna miza, morda nastavljiva po višini, in dobra osvetlitev z več strani. Tudi stol naj bo nastavljiv po višini. Za večje makete in mizarjenje pa mora biti prostor verjetno odmaknjen od bivalnih prostorov in namenjen le temu delu. Delo prinaša prah in umazanijo, lahko tudi hrup. Garaža, klet ali pomožni prostor v stavbi naj bo vseeno prijeten, topel in brez druge navlake. Preproste lesene ali kovinske police omogočajo pregledno shranjevanje materiala, izdelkov in strojčkov.

Šivalnica, telovadnica

Prostor za šivanje ali domača šivalnica mora omogočati, da so šivalni stroj in pripomočki ves čas na mestu in jih ni treba umikati in pospravljati. Tako lahko včasih le za nekaj minut skočimo tja in postorimo kakšno malenkost. V šivalnici mora biti velika miza, najbolje je, če je dolga, kot je široko blago, torej okrog 150 centimetrov, kar pa ni vedno mogoče, saj nimamo prostora. Za delovno ploskev je tako lahko primerna tudi improvizirana površina, le da je dovolj gladka. To so lahko stare mizne plošče, stenske obloge, celo vratna krila in podobno. Za podstavke so lahko koze ali posebej kupljene noge, ki jih namestimo sami. Lahko pa nam mizar po meri izdela sestavljeno dolgo delovno ploskev. V šivalnici potrebujemo dovolj omar za shranjevanje blaga in pripomočkov, lahko tudi stojalo za nekaj obešalnikov. Če smo posebej vešči pri šivanju, potrebujemo še lutko za pomerjanje, ki je lahko tudi zanimiv okras.

Pri pletenju, kvačkanju in vezenju posebnega prostora ne potrebujemo, saj se z veseljem vključimo v družbo domačih ali prijateljev. Pazimo le, da je dovolj svetlobe, morda z dodatno namizno ali stoječo lučjo. Nekje v omari pa naj bo vseeno dovolj prostora, namenjenega prav temu konjičku. Danes le redki še pletejo ali vezejo, med novejše konjičke spada telovadba z domačo telovadnico, lahko tudi savno. V prazni sobi si namestimo najrazličnejše pripomočke za razgibavanje. Od gumiranih podlog na tleh, držala ob steni do švedske lestve ali naprav za razgibavanje in krepitev moči. Tak prostor naj ne bo preveč ogret, bolje, da je hladnejši, saj se bomo ogreli z gibanjem. Če ga urejamo posebej za ta namen, naj bodo v njem še police ali omara za pripomočke, brisače, copate in podobno. Tudi glasba je v takem prostoru dobrodošla ali morda zaslon na steni, da si krajšamo čas, ko smo na sobnem kolesu. Kadar je blizu kopalnica s prho, je to še posebej dobrodošlo.

Kotiček za spominke

Za pohodništvo in šport, s katerim se ukvarjamo zunaj, uporabljamo različne pripomočke, zato zanje potrebujemo dovolj prostora. Morda moramo opremo tudi očistiti, umiti, oprati, posušiti in primerno shraniti. Verjetno je poseben prostor v kleti, kjer je dovolj toplo in suho, primeren za shranjevanje opreme, kot so pohodni čevlji, palice, smuči, kolesa, golf oprema ali kaj drugega.

Spominki s potovanj in urejanje ter shranjevanje vodnikov, zemljevidov, pisanje dnevnikov s potovanj in podobno nam lahko krajšajo dneve. Pregledne police v omari bodo omogočale urejanje in shranjevanje. Na steni pa je morda še dovolj prostora, da ob vrnitvi s potovanja tja obesimo novo sliko ali spominek.

Tudi kuhanje je lahko konjiček, morda celo pisanje receptov in objavljanje kuharskega spletnega dnevnika ali zbiranje kuharskih knjig. Da se na knjigah v kuhinji ne bi nabirala umazanija, naj bodo zaprte v stekleni omari, kjer jih vidimo in tudi najdemo, kar iščemo. Če je kuhinja večja, si že v začetku rezerviramo del kuhinjskega pulta prav zase, ob katerega lahko sedemo, tam pišemo in urejamo recepte.

Konjičkov je lahko nešteto, vsi so različni in zanimivi. Prav je, da imamo za to posebej odmerjen vsaj en kotiček v stanovanju, še bolje pa poseben prostor, kjer imamo spravljene pripomočke in dovolj delovne površine. Tja se po želji umaknemo in se posvetimo svojemu prostočasnemu delu, ne da bi morali skrbeti, kdaj in kako bomo morali hitro vse pospraviti in umakniti.

Barbara Železnik Bizjak, arhitektka