Odprt arhiv za vse obiskovalce

Št. 12, december 2019

  • Dobro delo

    dec. '19

    Zagotovo so najboljša stvar, ki se nam zgodi v življenju, ljudje, ki jih imamo radi. In koliko časa jim namenjamo? Ob tem, ko nas zaposluje materialni svet, nam ga pogosto zmanjka zase in zanje. Bližajoči se prazniki so priložnost, da se jim oddolžimo s svojo bližino in toplino. Obiščimo ali povabimo prijatelje, sorodnike, sosede – ljudi, ki jih imamo radi. Obudimo spomine na stare dobre čase.

    Morda živi v naši bližini nekdo, ki ga že dolgo nismo videli, morda je sam in niti ne vemo, zakaj se skriva za štirimi stenami. Zadnji mesec so Slovenijo pretresale številne zgodbe starejših, ki so se znašli v osami, večkrat v vlažnih in podirajočih se hišah ali stanovanjih, bolni, tudi lačni in od vseh pozabljeni. Največkrat se je njihova kalvarija začela že v mladosti. Zlorabe, krivice, bolezni in nesreče jih tepejo že vse življenje. S pomočjo zgodb nanje opozarja mariborsko društvo Humanitarček in nas spodbuja, da v svojem okolju prepoznamo ljudi, ki potrebujejo pomoč. S projektom Vida nas želijo pripraviti, da nehamo samo obsojati in gledati stran, ampak da pomagamo. Dobro delo lahko polepša naš in njihov svet.

Kazalo

Kdaj v pokoj in kaj je dobro pri tem upoštevati Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikdo sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali v prihodnjem koledarskem letu. Pri odločitvi za uveljavitev pravice je koristno upoštevati vse dejavnike, tudi predvidene sprememb pokojninske zakonodaje, ki začne veljati 1. januarja 2020.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec Bralka piše, da se je pri 80-letni mami pojavilo piskanje, šumenje in zvenenje v ušesu. Preko dneva jih sliši občasno, ponoči je zvok zelo moteč in povzroča nespečnost. Specialist za ušesa, nos in grlo je postavil diagnozo tinitus in jo napotil še na pregled k nevrologu. Mama je drugače zdrava. Približno leto dni jemlje dvojna zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Hčer zanima jo, ali obstajajo zdravila, ki bi omilile mamine težave.

Pomen poklicne in zaposlitvene rehabilitacije V Sloveniji lahko invalidi oziroma delovni invalidi uveljavljajo pravico do poklicne ali zaposlitvene rehabilitacije. Razlika med obema institutoma je v osebi, ki to pravico uveljavlja. Zaposleni (ali bivši zaposleni) zavarovanci, ki so zaradi spremembe v zdravstvenem stanju pridobili status delovnega invalida, se lahko poklicno rehabilitirajo z namenom, da pridobijo oziroma ohranijo zaposlitev. Krajši čas zaposlene ali nezaposlene osebe, ki so glede na svoje zdravstveno stanje pridobile status invalida, pa se lahko zaposlitveno rehabilitirajo z namenom pridobiti zdravstvenemu stanju primerno zaposlitev.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

ZDUS V začetku novembra se je 150 predstavnikov Zveze društev upokojencev Slovenije seznanilo s poslovanjem hotela Delfin v Izoli in njegovimi razvojnimi načrti.

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk!

Najlepše fotografije nastanejo zjutraj in spontano »Človek v življenju ničesar ne zamudi, vedno je na pravem mestu in z razlogom,« je prepričan Vinko Kukman, upokojenec in ljubiteljski fotograf iz Kanižarice pri Črnomlju, ki je najtežje obdobje v življenju uspel prebroditi s pomočjo ljubezni do fotografiranja. Zadnja leta, od kar je v pokoju, je njegov hobi postal način življenja.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Voda – prinašalka zdravja, sreče in dobre letine Voda je bila nekdaj poleg kruha najpomembnejša »osebnost« vseh praznikov naše starosvetne vasi. Ob rojstvu so otroka krstili s krstno vodo, na parah pa so pokojnika pokropili z žegnano vodo. Ko je fant odšel k vojakom, ga je mati požegnala z vodo v želji, da bi se vrnil živ. Ko sta ženin in nevesta odhajala k svatbi, sta vsak v svoji domači hiši dobila »žegen«– za srečni zakon.

Gospodarstvenik in ljubitelj kuhanja  Benjamin Besednjak iz Šempetra pri Gorici usmerja svojo poklicno in zasebno pot z mirno odločnostjo in veliko mero človeške topline, obogatil pa jo je z različnimi, med sabo navidezno nepovezanimi dejavnostmi. Sam pravi, da je po duši predvsem gospodarstvenik.

Živeti kot ti narekujeta srce in duša Malo je zakoncev, ki so skupaj 70 let, še manj pa jih je, ki bi se še sami peljali na izlet ali nakupovanje s svojim avtom. Zakoncema Amaliji in Ivanu Basletu iz Šentruperta v Savinjski dolin je to dano, saj ima Ivan pri 96 letih še izpit in z veseljem vozi.

Radost in odpuščanje sta njihovo vodilo  Prihajamo v adventni čas, ko se od vsepovsod sliši glasba; tudi črnske duhovne pesmi. Te še posebno lepo zvene iz grl bratov Virtič, ki skupaj s prijateljem iz otroških dni tvorijo vokalno skupino 4Given. Za gospel - črnsko duhovno glasbo so se odločili, ker – kot pravijo - prinaša sporočilo radosti nad življenjem. »Tako ga jemljemo – kot veselo sporočilo, evangelij,« pravijo vsi trije Virtičevi fantje. Že ime njihove skupine poudarja to sporočilo (4Given -“forgiven” – odpuščeno). O njihovi zanimivi družini smo se pogovarjali z Matejem, srednjim od treh bratov.

Miklavž prihaja »Miklavž je lik, ki predstavlja dobroto, poštenje, ljubezen do bližnjega ter bratovsko pomoč. S posebnim veseljem ga pričakujejo otroci, ko na večer pred Miklavževim godom hodi naokrog in prinaša darove,« začne svojo pripoved Mirko Anželj, ki že dvajseto leto igra vlogo tega priljubljenega svetnika.

Najstarejše slovensko mesto je letos staro 1950 let Ostanki stavb, ki so jih našli na Prešernovi ulici, pričajo, da je območje Ptuja eno najstarejših nepretrgano naseljenih predelov Slovenije. Dokumentirana omemba današnjega upravnega, gospodarskega, prometnega in kulturnega središča Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric pa sega v leto 69. Tako je Ptuj s 1950-letno zgodovino naše najstarejše mesto, v katerem je spomeniško zavarovanih več kot 250 objektov. Naselje se je razvilo na levem bregu reke Drave, tam, kjer se dravske terase najbolj približajo obrobju Slovenskih goric in kjer ni bilo večjih nevarnosti poplav. Staro mestno jedro se je, kot pravi upokojeni učitelj zgodovine in geografije, 70 – letni Franc Golob, izoblikovalo okrog župnijske cerkev sv. Jurija, kjer izstopajo še mestni stolp, Orfejev spomenik in gledališče ter na zahodni strani cerkve – najmlajša – tržnica.

Prijazna in dobrosrčna Prlečka

Prazgodovinsko steklo Novega mesta Prve steklene jagode v Novem mestu se pojavijo v času pozne bronaste dobe (10.-8. st. pr. n. št.) v žganih žarnih grobovih (Novo mesto-Kapiteljska njiva, Mestne njive). Steklene jagode so izdelane iz modrega stekla v kombinaciji z rumenim in belim, in so dodatno okrašene z očesci in valovnico, redkeje z izrastki. Količina le teh je skromna, hkrati pa staljenost jagod priča o tem, da so pridatke skupaj s pokojnikom sežigali na grmadi. Z gotovostjo lahko rečemo, da so bile prve steklene jagode na območje Novega mesta uvožene.

Zimske radosti neke mladosti To je zgodba otrok ene same vasi pod Snežnikom, zgodba o pristnem otroškem veselju, ki ga ni pokvarilo pomanjkanje opreme in pripomočkov – nasprotno, še podžgalo je ustvarjalnost in iznajdljivost, ki je tisto prvo nadomestila. Le kaj je botrovalo temu, da so v eni sami vasi razvili več tipov doma izdelanih drsalk in celo organizirali smučarska tekmovanja? Nedvomno najprej naravne danosti.

Velikokrat je bilo "treba potrpeti" Sto žensk, prebivalk v domovih za starejše, je sodelovalo v raziskavi o svojem intimnem in spolnem življenju. Čeprav so ji zaznamovale enake politične razmere in družbene okoliščine, so njihove izkušnje zelo različne.

Zelišča za krepitev imunskega sistema Imunski sistem je potreben za obrambo telesa proti škodljivim mikrobom in rakavim celicam. Zato oseba z okvarjenim imunskim sistemom ni odporna proti nalezljivim boleznim.

Holesterol po nepotrebnem jemlje življenja Po podatkih iz raziskave projekta CINDI ima kar dve tretjini odraslih prebivalcev zvišan holesterol. To je zaskrbljujoče, po mnenju Združenja kardiologov Slovenije gre celo za nacionalni zdravstveni problem.Visokholesterol, ki prikrito in dolgoročno uničuje žile, je namreč eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja. Z zdravim življenjskim slogom pa lahko tveganje znižamo.

Odprta ramena, spretnost in ravnotežje V dosedanjih predstavitvah vaj ste spoznali različne domače rekvizite kot učinkovite vadbene pripomočke. Leto zaključujemo s tankim in mehkim elastičnim šalom, otroško žogico in nagajivo igrico ravnotežja in koordinacije v paru.

Naj bodo prazniki res praznični! December je čas, ko vsepovsod diši po piškotih, cimetu, kuhanemu vinu, slišati je glasbo, ulice so razsvetljene in na vsakem koraku trgovci ponujajo darila. Obilo ponudbe, vsa svetloba ter morje različnih dražljajev nam pogosto daje občutek neobvladljivosti, vznesenosti, tudi zmedenosti. Nevarno pa postane, da nas to hitenje in posledično slaba volja ter obilje vseh dolžnosti, oropa praznične bližine in pristnega prazničnega vzdušja.

Naravno proti hladnim nogam Občutek, da nas kar zebe v noge, zmanjšuje splošno ugodje, pa tudi zaspimo težje, če imamo hladne noge. Proti tej težavi si lahko pomagamo z naravnimi domačimi pripravki.

Ajda – dragoceno in dobro živilo Rangusov mlin ob potoku Kobila v vasi Dolenje Vrhpolje je pred več kot sto leti kupil ded sedanjega gospodarja in enega najbolj inovativnih mlinarjev pri nas, Antona Rangusa. Ob obnovljenem starem mlinu stoji tudi sodobni električni mlin, ki melje same dobrote; tudi kamut - dragoceno in redko žito, ki izhaja iz starega Egipta.

O rožičih, s katerimi ne vemo, kaj bi Drevo rožičevca (Ceratonia siliqua) raste v toplih krajih. Največ rožičev pridelajo v Španiji in velike količine še v Italiji. V Sredozemlju mu pravijo carob, tudi keras, iz hebrejskega harubh. V nemško govorečih krajih je kar kruh sv. Janeza (Johannisbrotbaum), ime pa izvira iz časov Janeza Krstnika, ko je ta svetnik v puščavi menda živel od rožičev. Sladki rožiči so priljubljena hrana oslov, konj in prašičev, da je temu tako, spoznamo celo iz zapisov v svetem pismu.

Vitaminska abeceda: Vitamin D Najbolj znana vloga vitamina D je njegov vpliv na delovanje imunskega sistema ter na zdravje okostja in zob. To pa so pomembni dejavniki zdravja in dobrega počutja.

Grenke težave sladkega življenja  Sladkorno bolezen ali diabetes mnogi imenujejo epidemija sodobnega časa, saj število bolnikov nenehno narašča. Pri nas naj bi se po ocenah diabetologov z njo spopadalo najmanj 175tisoč oseb. V to številko so všeti tako tisti, ki že prejemajo zdravila (lani jih je bilo 113.800), dobrih 20 tisoč, ki (po predvidevanjih) bolezen obvladuje brez zdravil in še vsaj enkrat toliko ljudi, ki sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen.

Čebelji med, sladilo in zdravilo Čebelji med je bil pred stoletji v naših krajih skoraj edino sladilo. Sladkor iz trsa je sicer izum davnih Perzijcev in dobro znan v antiki, a se je v srednjem veku na evropskih tleh izgubil in je v praktično uporabo kot sladkor iz pese spet prišel šele ob koncu 1. stoletja. Še danes pa je med edino povsem naravno in nepredelano sladilo.

Najhitrejši znani kozmični delci za pomoč ljudem Tahionizacija znižuje nivo entropije v fizični materiji, zato pospeši razstrupljanje, človeka harmonizira in umiri, krepi imunski sistem in upočasnjuje proces staranja. Pri zdravljenju se uporabljajo posebne komorein t.i. "živa voda."

Bleščeč december Brez dodatkov, drobnih poudarkov, bi oblačila izgubila svoj značaj. Nekaterim je všeč mnogo detajlov, drugim manj. Svečano vzdušje ob praznikih nas običajno premami, da si privoščimo več drznosti v oblačenju in izbiri dodatkov. Vendar je včasih bolje izbrati malo manj in je učinek opaznejši, kot pa nase navesiti vse polno drobnih in neučinkovitih poudarkov.

Negovalna postelja naj bo udobna Za kakovostno spanje in počitek je pomembna udobna postelja. To velja tudi za negovalno posteljo. Ta je še posebej pomembna za slabše gibljivo ali negibljivo osebo, ki ne more vstati iz postelje, ker je to njen prostor za počitek, hranjenje, izločanje ter zaposlitvene in razvedrilne dejavnosti.

ZDRAVJE KRATKE

Valentinovo na hrvaški obali

KARNEVAL NA MALTI

Istrski sveti kamen v Krkavčah Če hočete pozimi na izlet čim dlje od snega in ledu, se je dobro podati v slovenski del Istre, v Šavrinska Brda, pač izbrati kakšen lep dan brez burje ali juga. Z dobrim cestnim zemljevidom se ne morete izgubiti v mreži starosvetnih vasic, vsaka cesta vas lahko pripelje tudi na morje, ki ga ponekod lahko tudi uzrete v daljavi. Vendar ste prišli uživat v staro kmečko kulturno krajino, ki v tem času še rojeva zadnje jesenske plodove, tu in tam pa v njej že zadiši po pomladi.

 NA KNJIŽNI POLICI

Lahko se veseli praznikov

Bodimo vzor sočutja Sočutje je dragocena vrlina, ki jo cenimo pri vsakem človeku - pri partnerju, prijatelju, družinskem članu, sosedu, sodelavcu. Sočutni ljudje nam polepšajo dan in napolnijo srce. Vsi smo radi v njihovi družbi. Naučite vnuka, kako biti sočuten.

Drevo kleše, da ohrani spomine nanj V zadnjih dvajsetih letih je imel diplomirani arhitekt Marijan Vodnik več kot 640 samostojnih in skupinskih razstav svojih lesenih skulptur doma in v tujini. Vsakega decembra ga prosijo, da bi lahko razstavili njegove lesene jaslice, ki zbujajo veliko občudovanja. Največje imajo kar 118 figur, izklesanih iz enega kosa, pri čemer je bila orehova korenina, iz katere jih je izdelal, težka preko tisoč kilogramov, jaslice pa tehtajo okrog 80 kilogramov. Zato je zdaj pravi trenutek, da spoznamo mojstra, ki neumorno kleše v les, ustvarja vedno unikatne skulpture, se ne ponavlja, poimenuje jih z zanimivi imeni (Dobrota, Preživetje, Najdene poti, Vezi rodov, Enakopravnost, Povezanost, Skupni tek ...), a jih ne prodaja, ampak ohranja zase v razstavnih prostorih svoje hiše, kamor prihaja veliko ljudi, da vidijo to izjemno lepoto.

Prostrana Kanada – domovina številnih Slovencev Prvi vtis pri spoznavanju Kanade je bila prostranost dežele jezer in številnih priseljencev, med katerimi ni malo Slovencev. Živijo v sožitju in govorijo vsak svoj jezik, družijo pa se predvsem s svojimi in čutijo pripadnost Slovenji, bolj kot mi doma.

Debelost krajša življenjsko dobo Tako kot pri ljudeh je tudi pri psih in mačkah debelost eden od najbolj pogostih problemov. V veterinarskih ambulantah opažamo predebele živali v vseh starostnih obdobjih, tudi že mladičke, ki nimajo občutka sitosti in lastniki sledijo tej njihovi povečani želji po hrani. Približno enak odstotek debelih opažamo pri psih kot pri mačkah, je pa lažje shujšati psa, kot mačko.

Božične lončnice malo drugače Če želite med prazniki svoje stanovanje okrasiti malo drugače, lahko to naredite z sobnimi rastlinami, ki so v tem letnem času nekaj posebnega.

Čez goro k očetu Na zadnji pohod v letošnjem letu se bomo podali na Koroško. Tesno je povezan s pisateljem Prežihovim Vorancem, a tokrat ne bodo hodili po njegovih poteh, temveč po poti njegove žene in hčerk.

Čas obdarovanj Ni pomembno, kako drago je darilo, pomembno je, da ga izberemo, še boljše, da ga naredimo sami, z mislijo na obdarovanca. In idej za "na glavo in na noge" ni nikoli dovolj.

Kultura kratke

Godec iz krajev pod Snežnikom »Sem čisti samouk in kar se tiče not, je vse, kar znam, narisati violinski ključ,« se spominja harmonikar Jože Jenko. Z glasbo se je srečal že v otroštvu. Ko je bil star pet let, je oče domov prinesel staro harmoniko, igranja nanjo pa se je začel učiti kar sam. Na začetku je veliko poslušal radio, kasneje so na gramofonih vrteli plošče in se učili. »In ko nekaj znaš, tisto ne gre več iz glave. Če nas zbudite ob petih zjutraj, bomo skladbo odpeli in odigrali brez težav,« pove.

Prostor za konjičke Za hobije je najbolje imeti eno sobo čisto zase. A verjetno včasih v stanovanju nismo imeli dovolj prostora, da bi to lahko storili. Ko pa otroci odidejo, pridobimo en prostor, ki ga lahko z nekaj truda preuredimo. V sobi bo morda sicer rezervno ležišče ali raztegljiv kavč in ponavadi še prepotrebne garderobne omare, a vseeno naj bo to prostor, namenjen dejavnostim, ki nas razveseljujejo in izpolnjujejo čas.

Šest nasvetov za vrt v decembru Decembra z vrta pobiramo zimske zelenjadnice, sejemo na okenske police, aktivno največ vrtnarimo v rastlinjaku. Ne pozabimo predvsem na zalivanje, zračenje in ogrevanje rastlinjaka. Če zemlja ne zmrzuje, imamo delo v sadovnjaku in okrasnem vrtu. Skrbimo tudi za ptice in odganjamo divjad.

Novoletno drevesce Pri krašenju stanovanja vse bolj sledimo naravnim smernicam. Tako si lahko letos postavimo čisto posebno novoletno smrečico ali stanovanje okrasimo z več manjšimi. Takšna jelka je prikupno darilo za bližnje, odnesemo jo lahko tudi obdarovancem v dom za starejše občane ali v bolnišnice.

O demenci poučujejo tudi otroke Ob mojem obisku Doma za starejše Hmelina v Radljah ob Dravi je vrvež: za mizo v kotu mečejo karte, dve dami zaupno klepetata ob kavi, v ozadju potekajo mrzlične priprave na modno revijo, pri kateri stanovalci doma niso le gledalci, temveč tudi manekeni.

DRUŽENJE december

Ozrite se okoli sebe in prepoznajte Vide Zadnje mesece v medijih prebiramo žalostne zgodbe ostarelih prebivalcev Slovenije.Društvo Humanitarček iz Maribora s tem, ko odkriva njihove zgodbe, opozarja na stiske posameznikov in nas spodbuja, da pogledamo okoli sebe in v svojem okolju prepoznamo ljudi, potrebne pomoči. O projektu Vida smo se pogovarjali z dvema aktivistoma tega humanitarnega društva.

Nadležna vprašanja

Bolj star, bolj živ Od kod izvira odpor do staranja, se na začetku knjige, ki razbija številne mite o staranju, sprašuje Carl Honoré. Zakaj starost marsikdo enači z boleznijo, usihanjem moči, depresijo, demenco in osamljenostjo, kot da bi bila to edina pot staranja, kot da ne bi med nami živeli ljudje, pri katerih ne pomislimo najprej na njihova leta, ampak jih preprosto občudujemo, ker so modri in življenjsko preizkušeni. Ni treba, da bi se pri miselni podobi staranja oprijeli najslabše možnosti.

Krvne in socialne korenine Skozi leto 2019 smo na tej strani Vzajemnosti iskali odgovore na vprašanje, kaj pomeni družina za kakovostno staranje. To smo delali ob podatkih reprezentativne raziskave o tem, kaj nad 50 let stari prebivalci Slovenije potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo za svoje staranje in sožitje med generacijami. Danes s to temo končujemo ob pregovoru, da kri ni voda. Če ne rastemo iz svojih krvnih in socialnih korenin, smo izkoreninjeni, potomci pa nas prezrejo. Nevarnost je tudi obratna: še v starosti lahko jalovo stopnjujemo slabosti svojih prednikov. Zdrav človeški razvoj je zakoreninjen v dobre strani prednikov ob zavestnem obdelovanju invazivne rasti slabega, ki smo se ga nalezli od drugih ali se je skotilo v nas.

SVET IN MI

Brezglavo zaviranje kreditiranja Banka Slovenije, denarna oblast, je z novembrom sklenila formalno zaostriti pogoje bančnega kreditiranja prebivalstva. Protestirali so Združenje bank, trgovska in gospodarska zbornica, jezili so so v bankah. Premier je Banki Slovenije očital škodljivo zganjanje panike, diskriminacijo, nečlovečnost. Večkrat jo je pozval, naj ukrep, ki ga je sprejela na lastno pest, umakne. A protesti in pozivi niso zalegli. Banka Slovenije je vztrajala pri svojem. Kar še ne pomeni, da ni ravnala narobe.

Namesto domačih tuji lastniki Se spomnite, kako so sredi septembra študenti pred parlamentom protestno prespali noč v spalnih vrečah ter tako opozorili na nevzdržne stanovanjske razmere? Si predstavljate, da bi podobno naredile njihove babice in dedki? Ker se tisti, ki ne zmorejo več samostojno bivati doma, skupaj s svojci, zaskrbljeno sprašujejo, kje in kako bodo preživeli svojo starost.

Podatki SHARE in prihajajoče reforme Kolumna, ki jo berete, je zadnja v sklopu rednih kolumn o podatkih SHARE. Kljub temu morda v prihodnosti preberete še kaj izpod našega peresa. Naj se v zaključnem prispevku obrnem k kratkemu pregledu do sedaj napisanega. SHAREpodatki so pomemben, verjetno najboljši vir podatkov o staranju, ki ga ima Evropa na voljo. Zajemajo ogromno količino spremenljivk, podatki so zelo kvalitetni, za kar skrbi veliko posebnih metodoloških skupin.

NOVICE OD VSEPOVSOD

 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media