Srčna glista ali dirofilarioza
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Dirofilarioza je obolenje pri sesalcih, ki ga povzroča zajedavec srčna glista, prenašalec pa je komar (Dirofilaria immitis). Gliste se naselijo v pljučnih arterijah, v primeru hude invazije tudi v desni strani srca, izjemoma tudi drugje po telesu. Od domačih živali najpogosteje zbolijo psi. Mačke so odpornejše in redkeje zbolijo, vendar ima bolezen pri njih hujši potek. V Evropi obstaja nevarnost okužbe v obmorskih krajih, v zadnjih letih se je nekaj primerov pojavilo ob jezerih v Srbiji in na Madžarskem.
Med sesanjem krvi okužene živali komar posesa t. i. mikrofilarije, ki se v njem razvijejo do kužne oblike v približno dveh tednih, če okoljski pogoji to omogočajo. V sesalcu, na primer psu, se mikrofilarije razvijajo naprej in se v 3 do 4 mesecih naselijo v pljučnih žilah, kjer dozorijo v odrasle zajedavce. Razmnoževati se začnejo približno 6 do 7 mesecev po okužbi. Odrasle srčne gliste živijo približno 5 do 7 let v psu in 2 do 3 leta v mački. Število odraslih zajedavcev v okuženem psu je različno, od 1 do 200, in od tega so odvisni tudi klinični znaki bolezni in stopnja okvare pljučnega tkiva in srčne mišice.
Znaki, ki jih opazimo pri psih, so oteženo dihanje, različno intenziven kašelj, izguba teka in posledično upad telesne teže, slabša zmožnost fizične aktivnosti, v hudih oblikah odpoved delovanja srca, lahko tudi pogin. Blaga okužba lahko poteka tudi brez kliničnih znakov.
Mačke niso tipični gostitelji za srčne gliste. Pri večini mačk (pri približno 90 odstotkih) kljub okužbi nikoli ne pride do razvoja odrasle srčne gliste. Če pa pride do okužbe, je število odraslih zajedavcev manjše kot pri psih (običajno tri srčne gliste ali manj), vendar se mačji imunski sistem intenzivnejše odzove na okužbo s hujšimi žilnimi in pljučnimi spremembami. Pri mačkah lahko že ena sama srčna glista povzroči hudo obolenje in celo smrt, izjemoma nekatere mačke ne kažejo nobenih kliničnih znakov.
Z zdravili uničimo odrasle gliste, vendar je zdravljenje zelo tvegano, ker lahko odmrle srčne gliste pri nekaterih živalih povzročijo hudo reakcijo v pljučih po 1 do 3 dni od začetka. Zdravljenje zato razdelimo na več delov, da ne uničimo vseh srčnih glist hkrati. Da preprečimo stranske učinke zdravljenja, je obvezno strogo mirovanje živali vsaj en mesec. Če je tveganje večje od koristi, se za zdravljenje včasih ne odločimo (na primer pri zelo starih psih, psih s kakšno drugo smrtno boleznijo, pri tistih z zelo blago okužbo in običajno pri mačkah).
Kako preprečimo okužbo?
Zaradi zahtevnega zdravljenja je dirofilariozo veliko lažje preprečevati kot zdraviti. S preventivo na okuženih območjih začnemo pri pasjih in mačjih mladičih, ko dopolnijo 6 do 8 tednov oziroma ko se začne sezona komarjev. Ampule ali tablete dajemo enkrat na mesec (iz skupine makrolidov: peroralni ivermektin, tablete milbemicin oksim, ampule za kožni nanos s sredstvi moksidektim ali selamektin). Če potujemo na okuženo območje, je aplikacija preventivnih sredstev potrebna en mesec od prvega dne bivanja na okuženem območju. Ponavljamo mesečno in zadnjič apliciramo po vrnitvi domov. Dodatno lahko pse zaščitimo pred komarji z repelentnimi sredstvi, izogibamo se sprehodom zvečer in ponoči, ko so komarji bolj aktivni, mačk pa v večernih in nočnih urah ne spuščamo ven.
Preventivna sredstva so zelo varna, se pa lahko pred začetkom preventivne terapije ali ob koncu vsake sezone kljub temu opravi še testiranje za ugotavljanje prisotnosti srčne gliste s hitrimi testi ali pa v specializiranih laboratorijih.
